SA国际传媒

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sveti o?e je v pogovoru s Carmen Magall?, direktorico omenjene revije, odgovarjal na vpra?anja, ki so bila povezana z ?ivljenjem v ?asu pandemije in po njej. »Pandemija spreminja svet in nas vodi v krizo,« je dejal sveti o?e ter ponovno poudaril, da iz te situacije ne moremo priti isti: »Ali bomo iz nje pri?li bolj?i ali pa slab?i. To pa je odvisno od odlo?itev, ki jih sprejemamo v ?asu krize.«

Poskrbeti za prihodnost

Pape? je med pogovorom zastavil tudi naslednje pomembno vpra?anje: »Kak?en na?in ?ivljenja bomo zapustili prihodnjim generacijam?« Po njegovih besedah je pomembno prenehati misliti samo nase in na na?o sedanjost. Na prihodnost je potrebno gledati »z vidika ?love?tva, ki ?eli ostati v ?asu kot del stvarstva. Poskrbeti moramo za prihodnost, pripraviti zemljo, da jo bodo drugi lahko obdelovali. To je kultura, ki jo moramo izdelati v ?asu pandemije,« je nadalje poudaril sveti o?e.

Soo?anje bole?ine 

V nadaljevanju je spomnil na majhna in velika dejanja, ki so jih mnogi ljudje po vsem svetu storili, da bi pomagali so?loveku. Na bole?ino, ki jo je povzro?ila pandemija, moramo odgovoriti tako, da sku?amo biti blizu tistim, ki trpijo. »To je ?as ti?ine, bli?ine, tega, da storimo, kar je v na?i mo?i, da bi ostali povezani,« je poudaril pape? Fran?i?ek in dejal, da obstaja »zelo veliko svetnikov za sosednjimi vrati«. To smo lahko posebej v tem ?asu videli pri vseh tistih, ki so bili na razpolago osebam, ki so potrebovale pomo?. Ti ljudje »niso ?eleli "pobegniti", ampak so se soo?ali s te?avami in iskali prakti?ne re?itve.«

Biti blizu tistim, ki jih sistem izlo?a iz dru?be

Poleg tega je pape? opozoril, da prizadevanje za ?ivljenje ni povezano le s podro?jem zdravja. Spodbuja, da bi pomagali tistim, ki jih sistem izlo?a iz dru?be, tistim, ki nimajo dela, saj se nahajamo pred velikim dru?benim izzivom. Kultura odmetavanja je pre?ela na?e medsebojne odnose, zato ne moremo slediti istemu ekonomskemu modelu, katerega temelj je med drugim tudi krivica. Pandemija nam je po besedah svetega o?eta pokazala, kako smo se navadili na to ozra?je odmetavanja: odmetavanje ostarelih, odmetavanje revnih, odmetavanje otrok, odmetavanje spo?etih otrok. Vsako ?ivljenje ima vrednost in ga je potrebno za??ititi in spo?tovati.

Kultura bratstva

Vsi smo poklicani, da se pogumno soo?amo s kulturo odmetavanja, ki nam neprenehoma grozi. Kot je sveti o?e ?e ve?krat dejal, je tudi tokrat poudaril, da je potrebno tej kulturi kljubovati z druga?nim na?inom ?ivljenja: s kulturo sprejemanja, bli?ine in bratstva. Danes je bolj kot kdaj koli prej nujno, da ?ivimo duha bratstva, da pridemo naproti drugemu, da poskrbimo za naj?ibkej?e in najranljivej?e.

Molitev 27. marca na Trgu sv. Petra

Eno izmed vpra?anj za svetega o?eta se je nana?alo tudi na izredno molitev, ki jo je vodil 27. marca na praznem Trgu sv. Petra. Pape? je povedal, da je bilo tedaj njegovo srce s celotnim Bo?jim ljudstvom, ki trpi, in s ?love?tvom, ki mora vzdr?ati to pandemijo. »Ko sem se vzpenjal po stopnicah, sem molil, molil sem ves ?as, in tudi od?el sem v molitvi. Tako sem ?ivel 27. marec,« je dejal pape? ter dodal, da splo?ne avdience brez vernikov zanj niso bile lahke: »Bilo je tako, kot da bi se pogovarjal s prikaznimi. Pomanjkanje mnogih fizi?nih prisotnosti sem nadomestil s telefonom in pismi.«

Graditi prihodnost

Sveti o?e je med drugim poudaril, da ni recepta za izhod iz krize, vendar pa je potrebno najti pot, da bi spremenili ekonomsko paradigmo. Pri tem spomni, da moramo za?eti pri periferijah, o katerih je ?e ve?krat govoril, hkrati pa je prav tako nujno vklju?iti skupni dom, ves svet, skrb za celotno stvarstvo. Kakor spominja nova okro?nica »Fratelli tutti« (Vsi bratje), je pape? izpostavil, da je bratstvo eden od klju?ev za izgradnjo prihodnosti. V zvezi s cepivom proti novemu koronavirusu pa je poudaril, da le-ta »ne more biti last dr?ave, laboratorija, ki ga je odkril, ali skupine dr?av, ki so se povezale med seboj, da bi ga odkrile. Cepivo je lastnina celotnega ?love?tva. Kakor nas u?i pandemija, je zdravje na?ih ljudstev skupna dedi??ina, pripada skupnemu dobremu. To je kriterij,« je ?e spomnil sveti o?e.

Skrb za migrante, skrb za kulturo

V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o migrantih. Pape? Fran?i?ek je dejal, da bomo v primeru, da ne bomo poskrbeli zanje, izgubili velik del ?love?tva, kulture, ki jo predstavljajo. »V ?asu karantene je bilo veliko migrantov najetih za obdelovanje zemlje, vzdr?evanje ?isto?e v mestih, opravljali so zelo razli?na dela. ?alostno je videti, da niso priznani in ovrednoteni,« je dejal sveti o?e ter spomnil, da mnoge dru?ine be?ijo iz Libanona ali Sirije zaradi vojne. Ob tem se je vpra?al, ?e »lahko na?e dr?ave ob soo?anju s to tragi?no situacijo ostajajo nevtralne«.

Upanje v ?love?tvo

Ena izmed tematik, o katerih je spregovoril sveti o?e, je bilo tudi vpra?anje Cerkve, ki je uboga. Dejal je, da obstajajo duhovniki, redovniki, laiki, sestre in ?kofje, ki si zelo prizadevajo za to, da bi dosegli ta cilj. Po njegovih besedah obstajajo mnogi zelo lepi primeri, ki odpirajo novo pot. »?love?tvo je sposobno reagirati, posebej periferije, ?e so organizirane,« je poudaril pape? Fran?i?ek ter spomnil na du?o ljudstev, na tisto duhovno zalogo, ki jim omogo?a, da gredo vedno naprej. Pri tem je omenil ljudstva, ki so danes preganjana, kot so jazidi in Rohinge, in dejal, da je potrebno iti k ljudstvom, ki trpijo. »Dokler ne bo za to odgovorno celotno ?love?tvo, ni upanja.«

Po sledeh sv. Ignacija

Ob koncu intervjuja pa je sveti o?e izrazil svojo ?eljo, da bi ob spominu na 500-letnico spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega obiskal Manrezo v ?paniji, kjer je Ignacij za?el svojo pot spreobrnjenja. »Menim, da gre pri spreobrnjenju sv. Ignacija tudi za sre?anje srca in nas lahko vabi k razmi?ljanju o svojem osebnem spreobrnjenju; da bi prosili za dar spreobrnjenja, da bi bolj ljubili in slu?ili po zgledu Jezusa Kristusa,« je sklenil svoje razmi?ljanje za ?pansko revijo pape? Fran?i?ek.