SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

»Sedanji ekonomski sistem je netrajnosten. Nahajamo se pred moralnim imperativom in nujno potrebo, da premislimo mnoge stvari: kako proizvajamo, kako tro?imo, razmi?ljamo o na?i kulturi odmetavanja, kratkoro?ni pogled, izkori??anje revnih, brezbri?nost do njih, ve?anje neenakosti in odvisnost od ?kodljivih energetskih virov,« zatrdi pape? Fran?i?ek v video sporo?ilu, namenjenem udele?encev Countdowna, virtualnega dogodka TED-a, ki je bil organiziran na svetovni ravni z namenom iskanja takoj?nih re?itev na klimatsko krizo.

Postavljeni pred izbiro

Pape? poudari, da pandemija covida-19 ?e bolj izpostavlja »?e neko drugo krizo: socialno-okoljstveno krizo«: »To nas vse postavlja pred nujno potrebo po izbiri. Izbiri med tem, kaj ?teje in kaj ne ?teje. Izbira med nadaljnjim ignoriranjem trpljenja najrevnej?ih in slabim ravnanjem z na?im skupnim domom Zemljo ter prizadevanjem na vsaki ravni za preoblikovanje na?ega na?ina delovanja.« Znanost nam pravi, da je treba nemudoma delovati, ?e ?elimo ohraniti upanje, da se bomo izognili radikalnim in katastrofalnim klimatskim razmeram. Vest pa nam pravi, da ne moremo biti brezbri?ni pred trpljenjem najrevnej?ih, pred nara??anjem ekonomskih neenakosti in pred dru?benimi nepravi?nostmi. Pape? poudari, da se ekonomija ne more omejiti na proizvodnjo in distribucijo: »Nujno mora upo?tevati vpliv na okolje in dostojanstvo osebe. Lahko bi rekli, da mora ekonomija biti ustvarjalna v sebi, pri svojih metodah, pri na?inih delovanja.«

Vsak lahko ponudi pomemben prispevek

Fran?i?ek pri tem poziva k skupnemu delovanju, kar ne pomeni toliko besed, ampak konkretna in neodlo?ljiva dejanja. »Iz te krize nih?e med nami ne sme priti enak – ne bo mogel priti enak. Iz krize nikoli ne pridemo enaki. In potreben bo ?as in napor, da bi pri?li ven. Treba bo hoditi korak za korakom, pomagati slabotnim, prepri?evati dvomljivce, si zamisliti nove re?itve in se zavzemati za njihovo izvajanje.« Po pape?evih besedah je cilj jasen: »V naslednjem desetletju zgraditi svet, kjer se bo lahko odgovorilo na potrebe sedanjih generacij, pri tem pa se vklju?ilo vse, brez ogro?anja prilo?nosti za prihodnje generacije.«

»?elel bi povabiti vse osebe vere, kristjane in nekristjane, in vse osebe dobre volje,« je povabil sveti o?e, »da se podajo na to pot, izhajajo? in svoje vere. In ?e nimajo vere, iz volje, iz lastne dobre volje. Vsaka in vsak med nami kot posamezniki in kot ?lani skupin – dru?in, verskih skupnosti, podjetij, zdru?enj, institucij – lahko ponudi pomemben prispevek.«

Celostna ekologija

Pape? v nadaljevanju video sporo?ila spomni, da je pred petimi leti napisal okro?nico Laudato si’, posve?eno skrbi za skupen dom, kjer predlaga pojem »celostne ekologije« kot skupen odgovor na krik zemlje in krik revnih. »Celostna ekologija je vabilo k celostnemu pogledu na ?ivljenje, ki izhaja iz prepri?anja, da je vse na svetu povezano in da smo, kot nas je to spomnila pandemija, soodvisni drug od drugega ter prav tako odvisni od na?e matere zemlje. Iz tak?nega pogleda izhaja potreba, da i??emo druge na?ine razumevanja razvoja in njegovega ocenjevanja, ne da bi se omejevali samo na ekonomske, tehnolo?ke, finan?ne razse?nosti in dru?beni dohodek, ampak da bi dali osrednjo pomembnost eti?no-dru?beni in vzgojni razse?nosti.«

Vzgoja za skrb za skupen dom

Sklicujo? se na okro?nico Laudato si’, pape? Fran?i?ek ponudi tri konkretne predloge. Prvi se nana?a na vzgojo. »Prvi predlog je torej na vseh ravneh pospe?evati vzgojo za skrb za skupen dom, pri ?emer se razvija razumevanje, da so okoljski problemi povezani s ?love?kimi potrebami. To moramo razumeti od vsega za?etka: okoljski problemi so povezani s ?love?kimi potrebami,« izpostavi in pripomni, da mora vzgoja biti osnovana na »znanstvenih podatkih« in na »eti?nem pristopu«. Oboje je pomembno. »Tola?i me dejstvo, da mnogi mladi ?e imajo novo ekolo?ko in dru?beno ob?utljivost in da se nekateri med njimi na velikodu?en na?in borijo za za??ito okolja in za pravi?nost.«

Dostop do pitne in varne vode

Drugi pape?ev predlog izpostavlja podro?je vode in prehrane: »Dostop do pitne in varne vode je temeljna in splo?na ?lovekova pravica. Je neobhodna, saj odlo?a o pre?ivetju oseb in zato je pogoj za izvajanje vsake druge pravice in odgovornosti. Zagotoviti ustrezno prehrano za vse s kmetijskimi metodami, ki ne uni?ujejo, bi moralo postati temeljni cilj notranjega ciklusa proizvodnje in distribucije hrane.«

Prehod k ?istim energetskim virom

Tretji predlog se nana?a na energetsko tranzicijo. Gre za »postopno, in to brez odla?anja, nadome??anje fosilnih goriv s ?istimi energetskimi viri«. Pape? opozarja, da nam ostaja le nekaj let za korenito zmanj?anje izpustov toplogrednih plinov v ozra?je. Po znanstvenih izra?unih manj kot trideset let. »Ta prehod ne sme biti samo nagel in zmo?en zadostiti sedanje in prihodnje energetske potrebe, ampak mora prav tako biti pozoren na vplive na revne, na lokalno prebivalstvo in na tistega, ki dela v sektorjih za proizvodnjo energije. Na?in za pospe?evanje te spremembe je voditi podjetja proti nujni zahtevi, da si prizadevajo za celostno skrb za skupen dom, iz investicij pa izklju?iti podjetja, ki ne zadovoljujejo parametrov celostne ekologije, ter nagraditi tista, ki si v tej fazi tranzicije konkretno postavljajo v sredi??e svojih dejavnosti trajnost, socialno pravi?nost in pospe?evanje skupnega dobrega.«

Sveti o?e spomni, da so mnoge katoli?ke in druge verske organizacije ?e prevzele odgovornost za delovanje v tej smeri. »Zemljo je namre? treba negovati in oskrbovati, obdelovati in varovati. Ne moremo je kar naprej iz?emati kot pomaran?e. In lahko re?emo, da je skrb za zemljo ?lovekova pravica.«

Smo pred moralnim imperativom

Te tri predloge je po pape?evih besedah treba razumeti kot del »velikega skupka dejanj, ki jih moramo izvesti na celosten na?in, da bi prispeli do trajne re?itve za probleme«. »Sedanji ekonomski sistem je netrajnosten. Nahajamo se pred moralnim imperativom in nujno potrebo, da premislimo mnoge stvari: kako proizvajamo, kako tro?imo, razmi?ljamo o na?i kulturi odmetavanja, kratkoro?ni pogled, izkori??anje revnih, brezbri?nost do njih, ve?anje neenakosti in odvisnost od ?kodljivih energetskih virov,« poudari in pripomni, da o vseh teh izzivih moramo razmisliti.

Prihodnost se gradi danes

»Celostna ekologija nam predlaga novo pojmovanje odnosov med nami in z naravo. To vodi v novo ekonomijo, kjer je proizvodnja bogastva usmerjena v celostno blagostanje ?love?kega bitja ter v izbolj?anje in ne uni?enje na?ega skupnega doma. Pomeni tudi obnovljeno politiko, zasnovano kot eno od najvi?jih oblik dejavne ljubezni. Res je, ljubezen je medosebna, a ljubezen je tudi politi?na. Vklju?uje vsa ljudstva in vklju?uje naravo,« je neposreden sveti o?e, ki ob koncu video sporo?ila povabi, naj se podamo na to pot. »Vse vas torej vabim, da se podate na to potovanje,« pri ?emer spomni, da je tak?en njegov predlog v okro?nicama Laudato si’ in Fratelli tutti (Vsi bratje). »Kot nas spominja izraz 'Countdown', moramo nemudoma delovati. Vsak med nami lahko opravi dragoceno vlogo, ?e se vsi podamo na pot, in to danes. Ne jutri, danes. Kajti prihodnost se gradi danes. In ne gradimo je sami, ampak v skupnosti in v harmoniji.«