SA国际传媒

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pape?evo video sporo?ilo

Dragi bratje in sestre, ko sem vas povabil, da za?nete to pot priprave, sodelovanja in na?rtovanja globalnega dogovora o vzgoji, si nismo nikakor mogli predstavljati, v kak?ni situaciji se bo razvil. Covid je pospe?il in pove?al ?tevilne nujne primere in te?ke razmere, s katerimi smo se sre?evali, in razkril ?tevilne druge. Zdravstvenim te?avam so sledile gospodarske in socialne. Izobra?evalni sistemi po vsem svetu so trpeli zaradi pandemije tako na ?olski kot na akademski ravni.

Povsod so sku?ali vzpostaviti hiter odgovor preko informacijskih izobra?evalnih platform, ki pa so pokazale ne samo izrazito neenakost vzgojnih in tehnolo?kih prilo?nosti, ampak da je zaradi zaprtosti in tolikih drugih ?e obstoje?ih pomanjkljivosti veliko otrok in mladostnikov zaostalo v naravnem procesu pedago?kega razvoja. Po nekaterih nedavnih podatkih mednarodnih agencij govorimo o »vzgojni katastrofi«, sicer nekoliko mo?an izraz, toda o »vzgojni katastrofi« govorimo zaradi pribli?no deset milijonov otrok, ki bi lahko bili prisiljeni zapustiti ?olo zaradi gospodarske krize, ki jo je povzro?il koronavirus. To pa je ?e pove?alo ?e tako vznemirljivo razliko v izobra?evanju s preko 250 milijoni otrok v ?olski dobi, ki so izklju?eni iz kakr?ne koli izobra?evalne dejavnosti.

Ob tej dramati?ni resni?nosti vemo, da potrebni zdravstveni ukrepi ne bodo zadostni, ?e jih ne bo spremljal nov kulturni model. Te razmere so pove?ale zavest, da je potrebno razvojnemu modelu vtisniti preobrat. ?e ho?emo, da bo spo?toval in ??itil dostojanstvo ?lovekove osebe, bo moral izhajati iz prilo?nosti, ki jih planetarna soodvisnost ponuja skupnostim in ljudstvom, ko skrbi za na? skupni dom in varuje mir. Kriza, ki jo do?ivljamo, je splo?na kriza, ki je ne moremo zmanj?ati ali omejiti na samo eno podro?je ali obmo?je: je splo?na. Covid nam je omogo?il, da smo na globalni ravni spoznali, da je v krizi na? na?in razumevanja resni?nosti in vzpostavljanja odnosov med nami.

V tem okviru vidimo, da ne zado??ajo ne poenostavljeni recepti in prazen optimizem. Poznamo preobra?ajo?o mo? vzgoje: vzgajati pomeni staviti in sedanjosti dati upanje, ki razbija determinizme in fatalizme, s katerimi se ho?ejo sebi?nost mo?nega, prilagodljivost ?ibkega in ideologija utopista velikokrat vsiliti kot edina mo?na pot.

Vzgoja je vedno dejanje upanja, ki vabi k sodelovanju in preoblikovanju sterilne in hrome?e logike brezbri?nosti v druga?no logiko, ki bo sposobna sprejeti na?o skupno pripadnost. ?e se vzgojni prostori danes prilagajajo logiki nadome??anja in ponavljanja ter so nesposobni porajati in kazati nova obzorja, kjer bi gostoljubje, medgeneracijska solidarnost in vrednota prese?nosti osnovali novo kulturo, mar ne bomo zamudili tega zgodovinskega trenutka?

Zavedamo se tudi, da ?ivljenjska pot potrebuje upanje, ki sloni na solidarnosti, in da vsaka sprememba zahteva vzgojno pot, da se vzpostavijo novi vzorci, ki bodo sposobni odgovoriti na izzive in nujnosti sodobnega sveta, ki bodo sposobni razumeti in najti nove re?itve za zahteve vsake generacije in ki bodo sposobni dati razcvet sedanjemu in jutri?njemu ?love?tvu.

Verjamemo, da je vzgoja ena najbolj u?inkovitih poti za humanizacijo sveta in zgodovine. Vzgoja je predvsem vpra?anje ljubezni in odgovornosti, ki se v ?asu prena?a z generacije na generacijo.

Vzgoja se torej ponuja kot naraven protistrup individualisti?ni kulturi, ki se v?asih izpridi v pravi kult jaza in v prvenstvo ravnodu?nosti. Na?a prihodnost ne more biti delitev, osiroma?enje sposobnosti misli in domi?ljije, poslu?anja, dialoga in medsebojnega razumevanja. To ne more biti na?a prihodnost.

Danes je potreben prenovljen ?as vzgojnega prizadevanja, ki mora vklju?evati vse sestavine dru?be. Prisluhnimo kriku novih generacij, ki osvetljuje potrebo in isto?asno spodbudno prilo?nost za prenovljeno vzgojno pot, ki pogleda ne bo obra?ala pro? in bi dajala prednost hudim socialnim krivicam, kr?enju pravic, hudi rev??ini in ?love?kim zavr?encem.

Gre za celovito pot, na kateri gremo naproti tistim polo?ajem osamljenosti in nezaupanja v prihodnost, ki med mladimi porajajo depresijo, odvisnosti, nasilnost, verbalno sovra?tvo in pojave ustrahovanja. Gre za skupno pot, na kateri ne ostajamo ravnodu?ni pred rano nasilja in zlorab mladoletnih, pred pojavi otro?kih nevest in otrok-vojakov, pred dramo mladoletnih, ki so bili prodani in zasu?njeni. Temu se pridru?uje bole?ina zaradi »trpljenja« na?ega planeta, ki ga je povzro?ilo izkori??anje brez glave in brez srca, ki je povzro?ilo hudo okoljsko in klimatsko krizo.

V zgodovini obstajajo trenutki, v katerih je potrebno sprejeti temeljne odlo?itve, ki ne vplivajo samo na na? na?in ?ivljenja, ampak zlasti na dolo?en polo?aj pred mo?nimi prihodnjimi scenariji. V trenutnih razmerah zdravstvene krize – ki je polna obupanosti in zbeganosti – verjamemo, da je ?as za podpis globalnega vzgojnega dogovora za mlade generacije in z njimi, ki naj vklju?uje dru?ine, skupnosti, ?ole in univerze, ustanove, religije, vladajo?e in celotno ?love?tvo pri oblikovanju zrelih osebnosti.

Danes se od nas zahteva jasna beseda, ki je potrebna, da gremo onstran nebistvene vizije vzgojnih procesov, da bi presegli pretirane in poplitvene poenostavitve o koristnosti, o rezultatu (standardiziranem), o funkcionalnosti in birokraciji, ki vzgojo me?ajo z izobra?evanjem in nazadnje atomizirajo na?e kulture. Od nas se prej zahteva, da sledimo celostni, soudele?eni in raznovrstni kulturi. Potrebujemo pogum, da bomo ustvarili procese, ki bodo zavestno prevzeli obstoje?o razdrobljenost in nasprotja, ki jih dejansko nosimo s seboj; pogum, da bomo na novo ustvarili tkivo odnosov v prid ?love?tva, ki bo sposobno govoriti jezik bratstva. Vrednosti na?ih vzgojnih praks ne bomo merili samo z opravljanjem standardiziranih preizkusov, ampak s sposobnostjo vplivanja na srce dru?be in rojevanja nove kulture.  Druga?en svet je mo?en in zahteva, da se ga nau?imo graditi, to pa vklju?uje vso na?o humanost, tako osebno kot skupnostno.

Na poseben na?in pozivamo mo?e in ?ene kulture, znanosti in ?porta, umetnike, medijske delavce na vseh koncih sveta, naj tudi oni podpi?ejo ta dogovor, ter s svojim pri?evanjem in svojim delom postanejo pospe?evalci vrednot skrbi, miru, pravi?nosti, dobrega, lepega, sprejemanja drugega in bratstva. »Ni treba vsega pri?akovati od tistih, ki nam vladajo, to bi bilo otro?je. U?ivamo v prostoru soodgovornosti, ki je zmo?en za?eti in roditi nove procese in nove preobrazbe. Biti moramo dejaven del v rehabilitaciji in podpori ranjenih dru?b. Nahajamo se pred veliko prilo?nostjo, da poka?emo, da smo bratje, da smo drugi usmiljeni Samarijani, ki sprejemajo nase bole?ino zaradi porazov, namesto da bi podpihovali sovra?tvo in zamero« (Okro?nica »Fratelli tutti« (Vsi bratje, 77)). Gre za mno?i?en in ve?plasten proces, ki nas je sposoben vse vklju?iti v pomenljive odgovore, kjer se bodo razli?nost in pristopi znali uskladiti za iskanje skupnega dobrega. Sposobnost ustvarjanja harmonije: to danes potrebujemo.

Iz teh razlogov si osebno in skupaj prizadevajmo:
- da v sredi??e vsakega formalnega in neformalnega vzgojnega procesa postavimo osebo, njeno vrednost, njeno dostojanstvo, da se poka?e njena lastna posebnost, njena lepota, njena enkratnost, isto?asno pa njena sposobnost biti v odnosu z drugimi in z resni?nostjo, ki jo obdaja, ko zavra?a tiste ?ivljenjske sloge, ki dajejo prednost ?irjenju kulture odmetavanja.
- Drugi?: za poslu?anje glasu otrok in mladih, ki jim posredujemo vrednote in znanje, da bi skupaj gradili prihodnost pravi?nosti in miru, dostojno ?ivljenje za vsakega ?loveka.
- Tretji?: da bomo pospe?evali polno soudele?bo deklic in deklet pri vzgoji.
- ?etrti?: da bomo v dru?ini videli prvega in nepogre?ljivega vzgojitelja.
- Peti?: da bomo vzgajali in se vzgajali za sprejemanje, ko se bomo odpirali najbolj ranljivim in odrinjenim.
- ?esti?: prizadevali si bomo za ?tudij, da bi odkrili nove na?ine razumevanja ekonomije, razumevanja politike, razumevanja rasti in napredka, da bi vse to bilo v resnici v slu?bi ?loveka in celotne ?love?ke dru?ine z vidikom celostne ekologije.
- Sedmi?: da bomo varovali in skrbeli za na? skupni dom, ko ga bomo obvarovali pred izkori??anjem njegovih virov, tako da se bomo odlo?ili za bolj trezen ?ivljenjski slog, ki bo naravnan na ?im bolj popolno rabo obnovljivih virov energije in bo spo?tljiv do ?love?kega in naravnega okolja po na?elih subsidiarnosti, solidarnosti in kro?nega gospodarstva

Dragi bratje in sestre, pogumno si ho?emo kon?no prizadevati, da bomo v svojih izvornih dr?avah vzpostavili vzgojni projekt, tako da bomo vanj vlo?ili svoje najbolj?e sile, ter za?eli ustvarjalne in preobra?ajo?e procese v sodelovanju s civilno dru?bo. V tem procesu je oporna to?ka dru?beni nauk, ki ga navdihujeta nauk razodetja in kr??anskega humanizma, in se nam ponuja kot trden temelj ter ?iv izvir za odkrivanje poti, ki jih moramo prehoditi v sedanjih izrednih razmerah.

Tak?na vzgojna nalo?ba, ki sloni na mre?i ?love?kih in odprtih odnosov, bo morala vsem zagotoviti dostop do kakovostne vzgoje, ki bo na vi?ini dostojanstva ?lovekove osebe in njene poklicanosti v bratstvo. ?as je, da pogumno in polni zaupanja zremo v prihodnost. Zato naj nas podpira prepri?anje, da je v vzgoji seme upanja; upanja na mir in pravi?nost. Upanje na lepoto in dobroto; upanje na dru?beno harmonijo.

Spomnimo se, bratje in sestre, da se velike spremembe ne zgradijo za mizo: ne. Obstaja »arhitektura« miru, ki se je udele?ujejo razli?ne ustanove in osebe dru?be, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi, a ne da bi kogar koli izklju?ili (prim. prav tam, 231). Tako moramo iti naprej: vsi skupaj, vsak, kakr?en je, ampak vedno skupaj s pogledom naprej, proti tej zgradbi civilizacije sozvo?ja, edinosti, kjer ne bo prostora za nobeno hudobno pandemijo kulture odmetavanja. Hvala.