SA国际传媒

I??i

Pape?: Pravi?ne re?itve in skupno delo. Pomembna vloga znanosti

Izbruh pandemije predstavlja klic za vso ?love?ko dru?ino, da pregleda svojo dosedanjo pot, se pokesa in se loti ekolo?kega spreobrnjenja, kar je povezano tudi s ?love?ko ekologijo, je zatrdil pape? v sporo?ilu, namenjenem Pape?ki akademiji znanosti. Potrebe najrevnej?ih ?lanov dru?be zahtevajo pravi?ne re?itve s strani vlad in odgovornih, pri tem pa je pomemben tudi prispevek znanosti.

Andreja ?ervek – Vatikan

Plenarno zasedanje Pape?ke akademije znanosti poteka od 7. do 9. oktobra 2020. Letos so razprave namenjene znanstvenemu raziskovanju na podro?ju zdravja planeta in njegovih prebivalcev, predvsem najrevnej?ih. »V teh dneh je moje zanimanje za va?e delo ?e ve?je, saj ste plenarno zasedanje posvetili temi, ki predstavlja veliko zaskrbljenost za celotno ?love?tvo. Osredoto?eni ste na idejo o znanosti, ki je v slu?bi ljudi in pre?ivetja ?love?tva v lu?i pandemije covida-19 (SARS-CoV-2) in ostalih globalnih vpra?anj,« zapi?e pape?.

»Pandemija ni izpostavila samo na?ih la?nih gotovosti, ampak tudi nezmo?nost dr?av po svetu, da bi delovale skupaj. Kljub vsej na?i hiperpovezanosti smo bili pri?a fragmentaciji, zaradi katere je bilo te?je re?iti probleme, ki nas vse zadevajo (prim. Fratelli tutti, 7).« Po pape?evih besedah je torej pomembno, da to virtualno plenarno zasedanje povezuje ve? razli?nih znanstvenih disciplin. V tem smislu ponuja zgled, kako bi k izzivom krize covida-19 bilo treba pristopiti s koordiniranim prizadevanjem pri slu?enju celotni ?love?ki dru?ini.

Trud udele?encev zasedanja je usmerjen v prou?evanje »novih imunolo?kih in imunokemi?nih poti«, da bi se tako »aktiviralo za??itne mehanizme, ki so lastni telesu«, ali da bi se »ustavila rast oku?enih celic«. Prav tako raziskujejo druge specifi?ne terapije, med katerimi so tudi cepiva, ki se jih sedaj klini?no preizku?a. »Kot vemo, virus, ki je prizadel zdravje oseb, je prizadel tudi celotno socialno, ekonomsko in duhovno tkivo dru?be, s tem pa paraliziral ?love?ke odnose, delo, proizvodnjo, trgovino in celo mnoge duhovne dejavnosti.« Kot izpostavi pape?, ima velik vpliv tudi na vzgojno-izobra?evalnem podro?ju: »Na mnogih delih sveta se mnogi otroci ne morejo vrniti v ?olo in ta situacija predstavlja nevarnost, da nara??ajo otro?ko delo, izkori??anje, zlorabe in podhranjenost. Na kratko, nemo?nost, da bi videli obraz osebe, in obravnavanje drugih kot potencialnih prena?alcev virusa je grozna metafora globalne socialne krize, ki mora skrbeti vse tiste, ki jim je mar za prihodnost ?love?tva.«

V zvezi s tem pape? Fran?i?ek poudarja, da nih?e med nami ne more, da ga ne bi skrbel vpliv krize na revne po svetu: »Za mnoge med njimi je to dejansko vpra?anje pre?ivetja. Skupaj s prispevkom znanosti, potrebe najrevnej?ih ?lanov na?e ?love?ke dru?ine zahtevajo pravi?ne re?itve s strani vlad in vseh tistih, ki imajo mo? odlo?anja. Sistemi zdravstvene oskrbe na primer morajo postati bolj vklju?ujo?i in dostopni prikraj?anim osebam in tistim, ki ?ivijo v dr?avah z nizkim dohodkom. ?e se komu mora dati prednost, naj so to najpotrebnej?i in najranljivej?i med nami.« Podobno velja tudi za cepiva, nadaljuje Fran?i?ek in izpostavi, da »ko bo cepivo na voljo, je treba zagotoviti pravi?en dostop do njega, ne glede na dohodek, pri tem pa za?eti pri zadnjih«. »Globalni problemi, s katerimi se spoprijemamo, zahtevajo kooperativne in multilateralne odgovore. Mednarodne organizacije, kot so Zdru?eni narodi, nevladne organizacije, Fao in druge, ki so bile ustanovljene za pospe?evanje svetovnega sodelovanja in koordinacije, morajo biti spo?tovane in podprte na na?in, da bodo lahko realizirale svoje cilje v korist univerzalnega skupnega dobrega.«

»Izbruh pandemije, v ?ir?em kontekstu globalnega ogrevanja, ekolo?ke krize in tragi?ne izgube biotske raznovrstnosti, pomeni klic za vso ?love?ko dru?ino, da pregleda svojo pot, se pokesa in se loti ekolo?kega spreobrnjenja (prim. Laudato si’, 216-221). Spreobrnjenje, ki ?rpa iz vseh darov in sposobnosti, ki jih je dal Bog, s ciljem pospe?evanja '?love?ke ekologije', vredne na?ega nedotakljivega dostojanstva in na?e skupne usode,« zapi?e in doda, da je to tudi upanje, ki ga je izrazil v okro?nici o bratstvu in dru?benem prijateljstvu Fratelli tutti: »Kako bi bilo lepo, ?e bi nara??anje znanstvenih in tehnolo?kih inovacij ustrezalo tudi vedno ve?ji enakosti in dru?benemu vklju?evanju! Kako bi bilo lepo, ?e bi, medtem ko odkrivamo oddaljene planete, odkrivali potrebe bratov in sester, ki kro?ijo okoli mene!« (Fratelli tutti, 31).

Pape? Fran?i?ek pripomni, da razmi?ljanja o znanostih in pre?ivetju ?love?tva odpirajo tudi vpra?anja o dolo?enih scenarijih, ki bi lahko nastali v najnaprednej?ih laboratorijih za fiziko in biologijo. Kot zapi?e: »Ne glede na veliko odgovornost politikov, znanstveniki niso izvzeti pri prevzemanju lastnih eti?nih odgovornosti pri zavzemanju, da zaustavijo ne le proizvodnje, posedovanja in uporabe jedrskega oro?ja, ampak tudi razvoj biolo?kega oro?ja, ki lahko povzro?i uni?enje nedol?nih civilistov in celotnih narodov.«

Ob koncu sporo?ila se pape? ponovno zahvali znanstvenikom, udele?encem plenarnega zasedanja, za njihovo raziskovanje in delo: »V teh mesecih je ves svet odvisen od vas in va?ih kolegov, da bi preskrbeli informacije, vlili upanje in v primeru mnogih zdravstvenih delavcev, oskrbeli bolne in trpe?e, pri ?emer pogosto tvegajo svoje ?ivljenje.«

 

?etrtek, 8. oktober 2020, 10:57