SA国际传媒

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Delo, ki ga opravljate v povezavi s tema dvema ciljema, mi je posebej pri srcu. Tesno je namre? povezano z za??ito ?ivljenja, z mirnim sobivanjem ?love?kega roda na zemlji in s financami, ki ne bi pestile naj?ibkej?ih in tistih, ki so najbolj potrebni pomo?i: vse je povezano.

Kot sem zapisal v apostolski spodbudi Evangelii gaudium (Veselje evangelija), menim, da moramo nujno ponovno premisliti o svojem odnosu do denarja (prim. ?t. 55). V nekaterih primerih se namre? zdi, da se sprejema prevlado denarja nad ?lovekom. V?asih se, kljub kopi?enju premo?enja, ne meni za to, od kod le-to prihaja, ?e so dejavnosti, iz katerih izhaja, dovoljene ali ne, ter ?e so v ozadju logike izkori??anja. Tako se dogaja, da se na nekaterih podro?jih vzame v roke denar in si uma?e roke s krvjo, s krvjo bratov. Ali pa se lahko zgodi, da se finan?na sredstva uporabi za sejanje nasilja, za uveljavljanje nadvlade najmo?nej?ega, najbolj tiranskega, tistega, ki brezvestno ?rtvuje ?ivljenje brata, da bi uveljavil lastno mo?.

Sv. Pavel VI. je predlagal, da bi z denarjem, ki je namenjen za oro?je in druge voja?ke izdatke, ustanovili Svetovni sklad, s katerim bi pri?li na pomo? najbolj ubogim (Okro?nica Populorum progressio, 51). Ta predlog sem ponovno predstavil v okro?nici Fratelli tutti (Vsi bratje) in pozval, da bi se namesto tega, da bi vlagali v strah, v jedrsko, kemijsko ali biolo?ko ogro?anje, ta sredstva porabila za to, »da bi dokon?no odpravili lakoto ter za razvoj najrevnej?ih dr?av, tako da se njihovi prebivalci ne bi zatekali k nasilnim ali prevarantskim re?itvam in ne bi bili primorani zapustiti svojih dr?av, da bi iskali bolj dostojanstveno ?ivljenje« (?t. 262).

U?iteljstvo Cerkve o dru?benem nauku je poudarilo zmotnost »dogme« neoliberalizma (prim. ibid., 168), ki pravi, da sta ekonomsko in moralno podro?je med seboj tako razli?ni, da prvo nikakor ne bi moglo biti odvisno od drugega (prim. Pij XI., Okro?nica Quadragesimo anno, 1990). ?e to trditev ponovno preberemo v lu?i sedanjega ?asa, odkrijemo, da je »?e??enje starodavnega teleta (prim. 2 Mz 32,1-35) dobilo novo in neusmiljeno obliko v malikovanju denarja in diktaturi gospodarstva brez obraza in brez pravega ?love?kega cilja« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 55). »Finan?na ?pekulacija, katere poglavitni cilj je lahek zaslu?ek, ?e naprej mori« (Okro?nica Fratelli tutti, 168).

Politike, ki nasprotujejo pranju denarja in terorizmu, predstavljajo sredstvo za nadziranje finan?nih tokov in omogo?ajo, da se pose?e tja, kjer se pojavljajo tak?ne nepravilne ali celo kriminalne dejavnosti.

Jezus je iz templja izgnal trgovce (prim. Mt 21,12-13; Jn 2,13-17) in u?il, da se »ne more slu?iti Bogu in bogastvu« (Mt 6,24). Kadar namre? ekonomija izgubi svoj ?love?ki obraz, tedaj se denarja ve? ne poslu?uje, ampak se sega po denarju. To je ena izmed oblik malikovalstva, kateri smo se poklicani upreti, ponovno predlagati racionalen red stvari, ki ponovno vodi k skupnemu dobremu, in v skladu s katerim »mora denar slu?iti in ne vladati« (Apostolska spodbuda Evangelii Gaudium, 58; prim. Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 64; Okro?nica Laudato si, 195).

Za uresni?evanje teh na?el je Vatikan, tudi pred nedavnim, uvedel nekatere ukrepe glede transparentnosti pri upravljanju z denarjem in boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. 1. junija letos je bil objavljen motu proprij o transparentnosti, nadzoru in konkuren?nosti postopkov prisojanja javnih pogodb. 19. avgusta letos je predsednik governatorata izdal odlok, v katerem je dolo?eno, da so prostovoljne organizacije in pravne osebe Dr?ave mesta Vatikan dol?ne pristojne finan?ne oblasti opozoriti na sumljive dejavnosti.

Dragi prijatelji, ponovno izra?am svojo hvale?nost za slu?enje, ki ga opravljate. Namen slu?b, nad katerimi bdite, je namre? za??ita »?istih financ«, v okviru katerih je »trgovcem« prepovedano ?pekulirati v svetem templju, ki ga predstavlja ?love?tvo, v skladu s Stvarnikovim na?rtom ljubezni. Hvala.