SA国际传媒

Andrea Tornielli

Obdajajo nas »sence zaprtega sveta«. A nekateri se ne vdajo pred ?irjenjem teme in ?e naprej sanjajo, upajo, si ma?ejo roke, medtem ko si prizadevajo ustvarjati bratstvo in socialno pravi?nost. Tretja svetovna vojna po ko??kih se je ?e za?ela. Zdi se, da logika trga, ki temelji na profitu, zmaguje nad dobro politiko, da kultura odmetavanja prevladuje, da se krika la?nih ljudi ne sli?i. A je nekdo, ki ka?e konkretno pot za izgradnjo druga?nega in bolj ?love?kega sveta.

Pred petimi leti je pape? Fran?i?ek izdal okro?nico Laudato si' in tako na jasen na?in izpostavil obstoje?e povezave med okoljsko krizo, socialno krizo, vojnami, migracijo, rev??ino. Pokazal je na cilj, ki ga je treba dose?i: to je ekonomski in dru?beni sistem, ki je pravi?nej?i in spo?tljivej?i do stvarstva, ki ima v sredi??u ?loveka kot varuha matere zemlje in ne denarja, povzdignjenega na raven absolutnega bo?anstva. Danes nam z novo socialno okro?nico Fratelli tutti (Vsi bratje) Petrov naslednik ka?e konkretno pot, po kateri dospeti do tega cilja: prepoznati se kot bratje in sestre, kot bratje, ker smo otroci, varuhi drug drugega, vsi v istem ?olnu, kar je ?e bolj o?itno pokazala pandemija. Pot, da se ne bi vdali sku?njavi homo homini lupus (?lovek ?loveku volk), novih zidov, izoliranosti ter bi zrli v evangeljsko podobo Dobrega pastirja, tako zelo aktualno in izven okvirjev.

Steza, ki nam jo je pokazal pape? Fran?i?ek, je osnovana na sporo?ilu Jezusa, ki ru?i vsako tujost. Kristjan je namre? poklican k »prepoznanju Kristusa v vsakem ?love?kem bitju, da ga vidi kri?anega v tesnobi zavr?enih in pozabljenih tega sveta ter vstalega v vsakem bratu, ki se ponovno postavi na noge. A sporo?ilo bratstva je sporo?ilo, ki se ga lahko sli?i, razume in podeli tudi z mo?kimi in ?enskami verniki drugih ver, kot tudi z mnogimi ?enskami in mo?kimi neverniki.

Nova okro?nica se nam predstavlja kot summa Fran?i?kovega dru?benega nauka in na sistemati?en na?in obsega izto?nice, ki jih ponujajo izjave, govori in razprave prvih sedmih let pontifikata. Izvor in navdih zagotovo predstavlja »Dokument o ?love?kem bratstvu za svetovni mir in sobivanje«, podpisan 4. februarja 2019 v Abu Dabiju skupaj z velikim imamom Al Azharja, Ahmadom Al Tayebom. Iz tiste skupne izjave, ki je vogelni kamen dialoga med verstvi, pape? ponovi poziv, naj se dialog sprejme kot pot, skupno sodelovanje kot obna?anje in vzajemno poznavanje kot metoda in kriterij.

A bilo bi preozko brati novo okro?nico samo v okviru medverskega dialoga. Sporo?ilo Fratelli tutti se namre? nana?a na vsakega med nami. In vsebuje svetle strani tudi o dru?benem in politi?nem prizadevanju. Lahko bi se zdelo paradoksalno, da je rimski ?kof kot glas v pu??avi tisti, ki danes ponuja na?rt za dobro politiko. Politiko, ki je zmo?na ponovno prevzeti svojo lastno vlogo, predolgo predano financam in pravljicam trga, ki bi naj proizvajali za vse, ne da bi jih bilo treba upravljati. Celotno poglavje je posve?eno politi?nemu delovanju, ki obstaja kot slu?enje in pri?evanje dejavne ljubezni, ki se goji na velikih idealih in na?rtuje jutri?nji dan tako, da ne misli na mali volilni dobi?ek, ampak na skupno dobro in predvsem na prihodnost novih generacij. V ?asu, ko se mnoge dr?ave zapirajo, ravno pape? ponovno izreka povabilo, naj ne izgubimo zaupanja v mednarodne organizme, ?eprav so tudi ti potrebni reforme, da ne bi bili samo najmo?nej?i tisti, ki kaj ?tejejo.

Med najmo?nej?imi stranmi okro?nice so tiste, ki so posve?ene obsodbi vojne in zavrnitvi smrtne kazni. Po sledi Pacem in terris, za?en?i z realisti?nim pogledom na katastrofalne rezultate, ki so jih konflikti v zadnjih desetletjih dali na milijone nedol?nim ?rtvam, Fran?i?ek spomni, da je danes zelo te?ko podpirati racionalne kriterije, ki so dozoreli v drugih stoletjih ter govoriti o mo?nosti »pravi?ne vojne«. Kakor se kot neupravi?eno in nedopustno poka?e tudi izvajanje smrtne kazni, ki mora biti odpravljena po vsem svetu.

Res je, kot zatrdi pape?, »v sedanjem svetu ?ustva pripadnosti k enemu ?love?tvu slabijo, medtem ko se sanje o skupni izgradnji pravi?nosti in miru zdijo utopija nekega drugega ?asa«. A treba je ponovno sanjati in predvsem skupaj uresni?iti te sanje. Preden bo prepozno.