Pri pape?u strokovnjaki, ki sodelujejo s francoskimi ?kofi glede tematik okro?nice Laudato si'
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Smo del ene ?love?ke dru?ine, poklicani smo, da bi ?iveli v skupnem domu, za katerega pa skupaj z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da propada. Zdravstvena kriza, ki jo trenutno do?ivlja ?love?tvo, nas spominja na na?o krhkost. Razumemo, v kak?ni meri smo povezani drug z drugim, vklju?eni v svet, ?igar minevanje nam je skupno; prav tako razumemo, da grdo ravnanje z njim ne more prina?ati drugega kot te?kih posledic, ne samo okoljskih, ampak tudi dru?benih in ?love?kih.
Razveseljujo?e je dejstvo, da je sedaj nekako povsod prisotno zavedanje o alarmantnem stanju; da tema ekologije vedno bolj pre?ema na?ine razmi?ljanja na vseh ravneh ter za?enja vplivati na politi?ne in ekonomske izbire, kljub temu, da je potrebno narediti ?e veliko stvari in da smo ?e vedno pri?a prevelikim po?asnostim in celo korakom nazaj. Tudi katoli?ka Cerkev namerava v polnosti sodelovati pri prizadevanju za varovanje skupnega doma. Nima ?e pripravljenih re?itev, ki bi jih predlagala in ne ignorira te?av glede tehni?nih, ekonomskih in politi?nih vpra?anj, ki so v igri, niti vsega truda, ki ga to prizadevanje prina?a. Vendar pa ?eli konkretno delovati tam, kjer je to mogo?e, in predvsem ?eli oblikovati vesti, z namenom, da bi spodbujala globoko in dolgotrajno ekolo?ko spreobrnjenje, ki edino more odgovoriti na pomembne izzive, s katerimi se moramo soo?iti.
V zvezi s tak?nim ekolo?kim spreobrnjenjem bi ?elel z vami podeliti na?in, s katerim prepri?anja vere kristjanom ponujajo pomembne razloge za za??ito narave, pa tudi naj?ibkej?ih bratov in sester. Prepri?an sem namre?, da lahko znanost in vera, ki ponujata razli?ne poglede na stvarnost, razvijeta prodoren in rodoviten dialog (prim. Okro?nica Laudato si', 62).
Sveto pismo nas u?i, da svet ni nastal iz kaosa ali po naklju?ju, ampak zaradi odlo?itve Boga, ki ga je poklical in ga vedno kli?e k obstoju, iz ljubezni. Vesolje je lepo in dobro, ko ga opazujemo, nam omogo?a, da vidimo neskon?no lepoto in dobroto njegovega Avtorja. Vsaka stvaritev, tudi najbolj kratkotrajna, je dele?na O?etove ne?nosti, ki ji podari prostor v svetu. Kristjan ne more drugega kot da spo?tuje delo, ki mu ga je zaupal O?e, kakor vrt, ki ga je potrebno obdelovati, varovati, spodbujati k rasti glede na njegove zmo?nosti. In ?e ima ?lovek pravico, da uporablja naravo za lastne namene, se nikakor ne more imeti za njenega lastnika ali despota, ampak zgolj za upravitelja, ki bo moral odgovarjati za svoje upravljanje. V tem vrtu, ki nam ga Bog podarja, so ?love?ka bitja poklicana ?iveti v soglasju v pravi?nosti, miru in bratstvu, evangeljskem idealu, ki ga predlaga Jezus (prim. Laudato si', 82). In kadar imamo naravo zgolj za predmet dobi?ka in interesov – to je pogled, ki krepi samovoljo najmo?nej?ega –, tedaj se skladnost prekine in pride do velikih neenakosti, krivic in trpljenja.
Sv. Janez Pavel II. je zatrdil: »Ne le, da je Bog dal zemljo ?loveku, ki jo mora uporabljati tako, da spo?tuje prvotni dober namen, v skladu s katerim mu je bila podarjena; ampak je Bog dal ?loveku ?loveka kot dar; zato mora spo?tovati naravno in moralno strukturo, s katero je bil obdarjen« (Okro?nica Centesimus annus, 38). Vse je torej povezano. Ravnodu?nost, egoizem, pohlep, napuh, domi?ljanje, da je ?lovek gospodar in despot sveta, so tisti, ki po eni strani vodijo ?love?ka bitja do tega, da uni?ujejo vrste in plenijo naravne vire; po drugi strani pa izrabljajo bedo, izkori??ajo delo ?ensk in otrok, sprevra?ajo zakone dru?inske celice, ne spo?tujejo ve? pravice do ?love?kega ?ivljenja od spo?etja do naravnega konca.
?e je torej »ekolo?ka kriza pokazatelj ali zunanji izraz eti?ne, kulturne in duhovne krize modernizma, se ne smemo slepiti, da bomo ponovno ozdravili svoj odnos do narave in okolja, ne da bi izbolj?ali vsa temeljna razmerja med ljudmi.« (Laudato si', 119) Ne bo torej novega odnosa do narave brez novega ?love?kega bitja; in le ?e bo ozdravljeno ?lovekovo srce, je mogo?e upati, da bo svet ozdravljen svojih socialnih in okoljskih neurejenosti.
Dragi prijatelji, ponovno vas spodbujam pri va?ih prizadevanjih za varstvo okolja. Medtem ko se lahko stanje planeta ka?e kot katastrofalno in se nekatere situacije zdijo celo nepovratne, mi kristjani ne izgubljamo upanja, ker imamo pogled usmerjen v Jezusa Kristusa. On je Bog, ki je kot Stvarnik pri?el, da bi obiskal svojo stvaritev in prebival med nami (prim. Laudato si', 96-100); da bi nas ozdravil, da bi nam pomagal ponovno najti skladnost, ki smo jo izgubili, soglasje z brati in harmonijo z naravo. »On nas ne zapusti, ne pu??a nas samih, saj se je dokon?no zdru?il z na?o zemljo. Njegova ljubezen pa nas vedno vodi, da bi na?li nove poti.« (Laudato si', 245)
Boga prosim, naj vas blagoslovi. In vas prosim, da molite zame.
