Pape? Fran?i?ek med Gospodovo ve?erjo spregovoril o evharistiji, slu?enju in maziljenju
P. Ivan Herceg - Vatikan
Evharistija, slu?enje, maziljenje. To je resni?nost, ki jo danes do?ivljamo pri tem bogoslu?ju. Gospod, ki ?eli ostati z nami v evharistiji in mi vedno postajamo Gospodovi tabernaklji. Gospoda nosimo s seboj do te mere, kot nam on sam pravi, ?e ne bomo jedli njegovega telesa in pili njegove krvi, ne bomo vstopili v nebe?ko kraljestvo. To je skrivnost kruha in vina, da je Gospod z nami v nas, v nas, znotraj nas.
Slu?enje. Ta gesta je pogoj za vstop v nebe?ko kraljestvo. Slu?iti, da, vsem. Ampak Gospod s to izmenjavo besed, ki jo je imel s Petrom, mu da razumeti, da je pogoj za vstop v Bo?je kraljestvo to, da mu moramo pustimo, da nam slu?i, da je Bo?ji slu?abnik in na? slu?abnik. To je te?ko razumeti. ?e ne pustim, da je Gospod moj slu?abnik, da me Gospod umiva, mi daje rasti, mi odpu??a, ne bom vstopil v nebe?ko kraljestvo.
In ?e duhovni?tvo. Danes bi ?elel biti blizu duhovnikom, vsem duhovnikom, od nedavno posve?enega pa vse do pape?a. Vsi smo duhovniki. ?kofje, vsi.. Gospod nas je mazil, da bi ponavzo?ali evharistijo, maziljeni za slu?enje.
Danes ni bilo krizmene ma?e. Upam, da jo bomo lahko imeli pred binko?ti, ?e ne, jo bomo morali prestaviti v prihodnje leto. Ne morem, da bi ?la ta ma?a mimo, da se ne bi spomnil duhovnikov, duhovnikov, ki darujejo ?ivljenje za Gospoda, duhovnikov, ki so slu?abniki. V teh dneh je umrlo ve? kot 60 duhovnikov tukaj v Italiji, ki so imeli pozornost do bolnikov po bolni?nicah. Skupaj z zdravniki, bolni?arji in medicinskimi sestrami so svetniki sosednih vrat. Duhovniki, ki so med slu?enjem dali ?ivljenje.
Mislim pa tudi na tiste, ki so dale?. Danes sem prejel pismo nekega duhovnika, kaplana v oddaljenem zaporu, ki opisuje, kako ?ivi veliki teden z zaporniki. Fran?i?kan je. So duhovniki, ki gredo dale?, da bi prinesli evangelij in tam umrjejo. Neki ?kof je pravil, da je prva stvar, ki jo je storil, ko je pri?el v te misijonske kraje, da je ?el na pokopali??e in na grob duhovnikov, ki so pustili tu ?ivljenje zelo mladi, zaradi kuge v tem kraju. Niso bili pripravljeni, niso imeli protiteles. Nih?e ne ve za njihova imena.
Neimenovani duhovniki, va?ki ?upniki, ki so tukaj ?upniki ?tirih, petih, sedmih krajev po hribih in hodijo od enega do drugega. Oni poznajo ljudi… Neko? mi je eden rekel, da pozna imena vseh ljudi v teh krajih. »Zares?« sem mu rekel. In on mi je rekel: »Tudi imena psov.« Vedo, kaj je duhovni?ka bli?ina, res so v redu ti duhovniki. Danes vas imam v svojem srcu in vas prina?am na oltar.
Potem pa ?e obrekovani duhovniki. Dandanes se ve?krat zgodi, da ne morejo iti po cesti, ker govorijo o njih grde stvari zaradi drame, ki smo jo do?iveli z odkritjem duhovnikov, ki so res delali grde stvari. Nekateri so mi rekli, da ne morejo iti iz hi?e v duhovni?ki obleki, ker so jih zmerjali. A oni gredo naprej.
Nadalje duhovniki gre?niki, ki skupaj s svojimi ?kofi in pape?em ne pozabijo prositi odpu??anja in se tako u?ijo odpu??ati, saj vedo, da je potrebno prositi odpu??anje in odpu??ati. Vsi smo gre?niki. Duhovniki, ki pre?ivljajo dolo?ene krize, ki ne vedo, kaj po?eti, saj so v temi…
Danes ste vsi vi duhovniki z menoj na oltarju, vi, posve?eni. Samo ?e nekaj vam re?em. Ne bodite trmoglavi kot Peter. Pustite si umiti noge. Gospod je va? slu?abnik. On vam je blizu in vam da mo?, da vam umije noge.
In tako s to zavestjo po nujnosti, da se vas umije, ste tisti, ki odpu??ate, s srcem polnim velikodu?nosti v odpu??anju. To je mera, s katero se nam bo merilo. Ne bojte se odpu??ati. V?asih pridejo dvomi. Glejte Kristusa. V Njem je odpu??anje za vse. Bodite pogumni. Tudi, ko tvegate z odpu??anjem, da bi potola?ili. In ?e v tistem trenutku ne morete dati zakramentalnega odpu??anja, vsaj dajte tola?bo kot brat, ki spremlja in pu??a vrata odprta, da se vrne.
Bogu se zahvaljujem za milost duhovni?tva vseh nas. Bogu se zahvaljujem za vas duhovnike. Jezus vam ho?e dobro. Samo prosi pustiti mu, da vam umije noge.
