Kateheza. Pot blagrov: od posvetnega ?ivljenja k ?ivljenju po Bogu
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Na za?etku kateheze je bil prebran naslednji odlomek iz Matejevega evangelija (Mt 5,10-12): »Blagor tistim, ki so zaradi pravi?nosti preganjani, kajti njihovo je nebe?ko kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas la?nivo govorili. Veselite in radujte se, kajti va?e pla?ilo v nebesih je veliko. Tako so namre? preganjali ?e preroke, ki so bili pred vami.«
Sklenjena celovita pot evangeljskih blagrov
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Z dana?njo avdienco zaklju?ujemo pot o evangeljskih blagrih. Kakor smo sli?ali, je v zadnjem oznanjeno eshatolo?ko veselje tistim, ki so zaradi pravi?nosti preganjani.
Ta blagor napoveduje isto sre?o kot prej?nji: nebe?ko kraljestvo pripada tistim, ki so preganjani, tako kot ubogim v duhu; tako razumemo, da smo pri?li na konec celovite poti, ki je bila razjasnjena v predhodnih napovedih.
Pot blagrov: od posvetnega ?ivljenja k ?ivljenju po Bogu
Ubo?tvo v duhu, jok, krotkost, ?eja po svetosti, usmiljenje, o?i??enje srca in dela miru lahko vodijo k preganjanju zaradi Kristusa, vendar pa je to preganjanje na koncu razlog za veselje in veliko pla?ilo v nebesih. Pot blagrov je velikono?na pot, ki vodi od posvetnega ?ivljenja k ?ivljenju po Bogu; od ?ivljenja, ki ga vodi meso – to je egoizem – k tistemu, ki ga vodi Duh.
Strukture greha imajo ?ivljenje po evangeliju za napako
Svet s svojimi maliki, kompromisi ter prioritetami ne more odobravati tovrstnega ?ivljenja. »Strukture greha«, ki jih pogosto ustvarja ?love?ka miselnost, in so tuje Duhu resnice, ki ga svet ne more prejeti (prim. Jn 14,17), ne morejo drugega kot zavra?ati ubo?tvo ali krotkost ali ?istost ter ozna?iti ?ivljenje po evangeliju za napako in problem, torej kot nekaj, kaj je potrebno potisniti na rob. Tako misli svet: ti so idealisti ali fanatiki … Tako mislijo oni.
Klju?na beseda: »mote?«, kli?e k zavzetju stali??a
?e svet ?ivi v funkciji denarja, vsakdo, ki ka?e, da se lahko ?ivljenje uresni?i v daru in odpovedi, postane mote? za sistem pohlepnosti. Ta beseda »mote?«, je klju?na, saj ?e sámo kr??ansko pri?evanje, ki je v dobro mnogih, ki mu sledijo, moti tiste, ki imajo posvetno miselnost. Do?ivljajo ga kot grajo. Ko se pojavi svetost in se poka?e ?ivljenje Bo?jih otrok, je v tisti lepoti nekaj mote?ega in kli?e, da zavzamemo stali??e: ali se pustimo dati pod vpra?aj in se odpremo dobremu ali pa zavrnemo tisto lu? in zakrknemo srce, tudi vse do nasprotovanja in zagrizenosti (pim. Mdr 2,14-15). To je nenavadno … pozornost vzbuja dejstvo, kako v preganjanju mu?encev raste sovra?tvo vse do zagrizenosti. ?e samo pogledamo preganjanja evropskih diktatur v prej?njem stoletju: kako pride do zagrizenosti proti kristjanom, proti kr??anskemu pri?evanju ter proti juna?kosti kristjanov.
Preganjanje tudi kraj osvoboditve
Vendar pa to ka?e, da je drama preganjanja tudi kraj osvoboditve od su?enjstva uspehu, prevzetnosti ter kompromisom sveta. ?esa se veseli tisti, ki ga je svet zavrgel zaradi Kristusa? Veseli se, da je na?el nekaj, kar je vredno ve? kot ves svet. Kajti: »Kaj namre? koristi ?loveku, ?e si ves svet pridobi, svoje ?ivljenje pa zapravi?« (Mr 8,36) Kak?na korist je pri tem?
Danes ve? mu?encev kot v prvih stoletjih
Z bole?ino se spominjamo, da je v tem trenutku veliko kristjanov, ki trpijo preganjanje na razli?nih podro?jih po svetu; upati in moliti moramo, da se bo njihova stiska ?im prej kon?ala. Veliko jih je: dana?njih mu?encev je ve? kot mu?encev v prvih stoletjih. Izrazimo tem bratom in sestram svojo bli?ino: smo eno samo telo in ti kristjani so krvave?i udje Kristusovega telesa, ki je Cerkev.
Obstaja tudi prezir, za katerega smo krivi mi
Vendar pa moramo biti tudi pozorni, da ne bi tega blagra brali s tak?nega vidika, da bi mislili, da smo ?rtve in bi pomilovali same sebe. Preziranje ljudi namre? ni vedno sopomenka za preganjanje: prav malo za tem Jezus re?e, da so kristjani »sol zemlje« ter posvari pred nevarnostjo, da bi »izgubili okus«, saj sicer sol »ni za drugo, kakor da se vr?e pro? in jo ljudje pohodijo« (Mt 5,13). Obstaja torej tudi prezir, za katerega smo krivi mi, kadar izgubimo okus po Kristusu in evangeliju.
Potrebno je biti zvesti poni?ni poti blagrov
Potrebno je biti zvesti poni?ni poti blagrov, saj le-ta vodi k temu, da smo Kristusovi in ne od sveta. Velja spomniti na pot sv. Pavla: ko je mislil, da je pravi?en, je bil pravzaprav preganjalec; ko pa je spoznal, da je preganjalec, je postal ?lovek ljubezni, ki je z veseljem soo?al trpljenje zaradi preganjanja, ki ga je do?ivljal (prim. Kol 1,24).
Izklju?itev in preganjanje nas lahko naredita za podobne Kristusu
Izklju?itev in preganjanje, ?e nam Bog podeli milost, nas naredita za podobne kri?anemu Kristusu; ker nas pridru?ita njegovemu trpljenju, sta izraz novega ?ivljenja. To ?ivljenje je ?ivljenje samega Kristusa, ki je bil zaradi nas ljudi in zaradi na?ega zveli?anja »zani?evan in zavr?en od ljudi« (prim. Iz 53,3; Apd 8,30-35). ?e sprejmemo njegovega Duha, nas to lahko vodi k temu, da imamo v srcu toliko ljubezni, da podarimo ?ivljenje za svet ne da bi sklepali kompromise z njegovimi prevarami ter sprejmemo njegovo zavra?anje.
Kompromisi s svetom so nevarni
Kompromisi s svetom so nevarni: kristjan je vedno sku?an, da bi sklepal kompromise s svetom, s posvetnim duhom. Zavra?ati kompromise in iti po poti Jezusa Kristusa – to je pot nebe?kega kraljestva, najve?je veselje, resni?na sre?a. V preganjanjih je vedno Jezusova prisotnost tista, ki nas spremlja. Jezusova prisotnost nas tola?i in mo? Svetega Duha nam pomaga iti naprej. Ne izgubimo poguma, kadar dosledno ?ivljenje po evangeliju priteguje preganjanje ljudi: Sveti Duh je tisti, ki nas podpira na tej poti.
