SA国际传媒

Alessandro Gisotti

»Ljubljena Amazonija se pred svetom ka?e v vsem svojem sijaju, svoji drami, svoji skrivnosti.« Tako se za?enja Apostolska posinodalna spodbuda Querida Amazonia. V prvih to?kah (2-4) pape? pojasnjuje »pomen te spodbude«, ki je bogata z navedki dokumentov ?kofovskih konferenc amazonskih dr?av, pa tudi poezije avtorjev, ki so povezani z Amazonijo. Poudarja, da ?eli »izraziti odmeve«, ki jih je sinoda izzvala v njem. Jasno pove, da ne namerava nadomestiti in ne ponavljati Sklepnega dokumenta; vabi, da bi ga prebrali »v celoti«, pri ?emer si ?eli, da bi celotna Cerkev pustila, da jo ta dokument »obogatiti in izzove«, ter da bi se Cerkev v Amazoniji prizadevala »za njegovo izvajanje«. Fran?i?ek podeli svoje »sanje za Amazonijo« (5-7); njena usoda bi morala skrbeti vse, saj je ta de?ela tudi »na?a« de?ela. Tako izrazi »?tiri velike sanje«: da se Amazonija »bori za pravice najbolj ubogih«, »da varuje kulturno bogastvo«, da »ljubosumno pazi na o?arljivo naravno lepoto« in kon?no da so kr??anske skupnosti »sposobne, da se anga?irajo in se inkarnirajo v Amazonijo«.

Socialne sanje: Cerkev naj bo ob boku zatiranih

Prvo poglavje Querida Amazonia je osredoto?eno na »socialne sanje« (8). Poudarja, da je »resni?no ekolo?ki pristop« tudi »socialni pristop«; ?eprav ceni »dobro ?ivljenje« doma?inov, svari pred »konzervacionizmom«, ki skrbi samo za okolje. Z done?imi toni govori o »krivici in zlo?inu« (9-14). Omenja, da je ?e Benedikt XVI. razkril »okoljsko pusto?enje Amazonije«. Opozarja, da izvorna ljudstva do?ivljajo »zasu?njevanje« tako s strani krajevnih kot tudi zunanjih oblastnikov. Za pape?a ekonomske operacije, ki spodbujajo opusto?enje, uboje in korupcijo, zaslu?ijo ime »krivica in zlo?in«. Janez Pavel II. poudarja, da globalizacija ne sme postati nov kolonializem.

Uboge je treba poslu?ati o prihodnosti Amazonije

Spri?o tolik?ne krivice pape? zahteva, da moramo »biti ogor?eni in prositi za odpu??anje«. (15-19) Za Fran?i?ka so potrebne »solidarnostne in razvojne mre?e« in k zavzetosti poziva vse, vklju?no s politi?nimi voditelji. Nato se pape? zadr?i na temi »?uta za skupnost« (20-22). Spomni, da so za amazonska ljudstva ?love?ki odnosi »prepojeni z naravo, ki jih obdaja«. Zaradi tega, pi?e pape?, do?ivljajo resni?no »izkoreninjenje«, kadar so »prisiljeni, da se izselijo v mesta«. Zadnji del prvega poglavja je posve?en »degradiranim ustanovam« (23-25) in »dru?benemu dialogu« (26-27). Pape? razkrinkava zlo korupcije, ki zastruplja dr?avo in njene ustanove. ?eli si, da bi Amazonija postala »kraj dru?benega dialoga« in to predvsem z najbolj zadnjimi. Glas ubogih, opozarja, naj »bo najmo?nej?i glas« o Amazoniji.

Kulturne sanje: skrbeti za amazonski polieder

Drugo poglavje je posve?eno »kulturnim sanjam«. Fran?i?ek takoj pojasni, da »promocija Amazonije« ne pomeni njene »kulturne kolonizacije« (28). Zate?e se k podobi, ki mu je draga: »amazonski polieder« (29-32). Moramo se boriti proti »postmoderni kolonizaciji«. Za Fran?i?ka je nujno potrebno »ohraniti korenine« (33-35). Z navajanjem Laudato si' in Kristus ?ivi poudari, da »potro?ni?ka vizija ?love?kega bitja« te?i k »poenotenju kultur«, to pa vpliva predvsem na mlade. Pape? jih prosi, naj »prevzamejo skrb za korenine«, »naj dobijo nazaj ranjeni spomin«.

Ne zaprtemu domorodstvu, potrebno je medkulturno sre?anje

Spodbuda se nato zaustavi pri »medkulturnem sre?anju« (36-38). Tudi »navidezno bolj razvite kulture«, opozarja pape?, se lahko u?ijo od ljudstev, ki »so razvila kulturni zaklad v povezanosti z naravo.« Razli?nost naj torej ne bo »meja«, ampak »most«; »popolnoma zaprtemu domorodstvu« pravi ne. Zadnji del 2. Poglavja je posve?en temi »ogro?ene kulture, ljudstva v nevarnosti« (39-40). Pape? priporo?a, da je v kateri koli na?rt za Amazonijo »potrebno privzeti pravice ljudstev«. Ta se bodo, dodaja, »te?ko ohranila nepo?kodovana,« ?e se »slab?a« okolje, v katerih so se rodila in se razvijala.

Ekolo?ke sanje: zdru?iti skrb za okolje in skrb za ljudi

Tretje poglavje, »ekolo?ke sanje«, je najbolj neposredno povezano z okro?nico Laudato si'. V uvodu (41-42) je poudarjeno, da v Amazoniji obstaja tesna povezava ?love?kega bitja z naravo. Skrbeti za na?e brate kakor Gospod skrbi za nas, je, kakor poudarja, »prva ekologija, ki jo potrebujemo«. Skrb za okolje in skrb za uboge sta »nelo?ljivi«. Nato Fran?i?ek obrne pozornost na »sanje, ki so sestavljene iz vode« (43-46). Navaja Pabla Nerudo in druge krajevne pesnike o lepoti reke Amazonke. S svojimi pesmimi, pi?e, »nam pomagajo osvoboditi se tehnokratskega in potro?ni?kega vzorca, ki du?i naravo«.

Prisluhnimo kriku Amazonije, razvoj naj bo trajnosten

Za pape?a je nujno prisluhniti »kriku Amazonije« (47-52). Opozarja, da je planetarno ravnovesje odvisno od njenega zdravja. Pi?e, da obstajajo mo?ni interesi, ki niso samo lokalni, ampak tudi mednarodni. Zaradi tega re?itev ni »internacionalizacija« Amazonije;  mora pa rasti »odgovornost nacionalnih vlad«. Trajnostni razvoj, nadaljuje, zahteva, da so prebivalci vedno obve??eni o na?rtih, ki jih zadevajo, in si ?eli, da bi ustvarili »normativni sistem« »z nedotakljivimi mejami«. Tako vabi k »prero?tvu kontemplacije« (53-57). S poslu?anjem izvornih ljudstev, poudarja, lahko Amazonijo ljubimo in jo »ne samo izkori??amo«; v njej lahko odkrijemo »teolo?ko mesto, prostor, kjer se Bog razodeva in kli?e svoje otroke«. Zadnji del tretjega poglavja je osredoto?en na »vzgojo in ekolo?ke navade« (58-60). Pape? pripominja, da ekologija ni tehni?no vpra?anje, ampak vedno vsebuje tudi »vzgojni vidik«.

Cerkvenostne sanje: razvijati Cerkev z amazonskim obrazom

Zadnje, najobse?nej?e poglavje je »bolj neposredno« posve?eno katoli?kim pastirjem in vernikom in se osredoto?a na »cerkvenostne sanje«. Pape? vabi k »razvijanju Cerkve z amazonskim obrazom« preko »velikega misijonarskega oznanila« (61), »oznanila, ki je v Amazoniji nujno« (62-65). Za pape?a ni dovolj prina?ati zgolj neko »socialno sporo?ilo«. Ta ljudstva imajo »pravico do oznanila evangelija«, sicer bo »vsaka cerkvena ustanova postala« nevladna organizacija. Precej?en del je nato posve?en inkulturaciji. Vrne se h konstituciji Gaudium et spes in govori o »inkulturaciji« (66-69) kot o procesu, ki vodi »do polnosti v lu?i evangelija« vse, kar je dobrega v amazonskih kulturah.

Prenovljena inkulturacija evangelija v Amazoniji

Pape? pogled usmeri bolj v globino in poka?e »poti inkulturacije v Amazoniji« (70-74). Pi?e, da je treba vrednote, ki so navzo?e v izvornih skupnostih, »upo?tevati v evangelizaciji«. V naslednjih dveh odstavkih se zadr?i pri »socialni in duhovni inkulturaciji« (75-76). Pape? opozarja, da mora zaradi rev??ine tolikih amazonskih okolij inkulturacija imeti »mo?an socialni pe?at«. Isto?asno pa je potrebno socialno razse?nost zdru?iti z »duhovno«.

Zakramenti morajo biti dosegljivi vsem, zlasti ubogim

Spodbuda nato poka?e »izhodi??a za amazonsko svetost« (77-80), ki ne smejo posnemati »modelov iz drugih krajev«. Poudari, da »je mogo?e na neki na?in sprejeti domorodski simbol, ne da bi ga nujno ozna?ili za malikovalskega«. Dodaja, da se lahko ovrednoti neki mit, »ki je nabit z duhovnim pomenom«, ne da bi ga nujno imeli za »pogansko zmoto«. Isto velja za nekatera verska praznovanja, ki »vsebujejo sveti pomen«, ?eprav zahtevajo dolo?en »proces o?i??enja«.

Drugi pomemben odlomek Querida Amazonia govori o inkulturaciji liturgije (81-84). Pape? ugotavlja, da je ?e 2. vatikanski koncil zahteval napor za »inkulturacijo liturgije v domorodska ljudstva«. Nadalje v opombi k besedilu opozarja, da se je na sinodi »pojavil predlog, da bi izdelali amazonski obred«. Opominja, da morajo zakramenti biti dostopni, zlasti ubogim«. Z navajanjem Amoris laetitia poudarja, da se Cerkev ne sme spremeniti v »carino«.

Latinsko ameri?ki ?kofje naj po?ljejo misijonarje v Amazonijo

S tem je povezana tema »inkulturacije slu?b« (85-90), na katero mora Cerkev »pogumno« odgovoriti. Po pape?evem mnenju je potrebno zagotoviti »ve?jo pogostnost obhajanja evharistije«. V zvezi s tem poudarja, da je potrebno »ugotoviti, kaj je najbolj zna?ilno za duhovnika«. Odgovor je, beremo, v zakramentu svetega reda, ki samo duhovnika usposablja, da predseduje evharistiji. Kako torej »zagotoviti duhovni?ko slu?enje« na odmaknjenih podro?jih? Fran?i?ek spodbuja vse ?kofe, zlasti latinskoameri?ke, »naj bodo bolj velikodu?ni« in naj tiste, »ki ka?ejo misijonski poklic«, usmerijo, da se bodo odlo?ili za Amazonijo; vabi jih tudi, naj pregledajo vzgojo duhovnikov.

Spodbujanje vodilne vloge laikov v skupnostih

Po zakramentih se Querida Amazonia zadr?i pri »skupnostih, ki so polne ?ivljenja« (91-98), in v katerih morajo laiki prevzeti »pomembne odgovornosti«. Za pape?a namre? ne gre »samo za pospe?evanje ve?je navzo?nosti posve?enih slu?abnikov«. To je »omejen« cilj, ?e ne bomo prebudili »novega ?ivljenja v skupnostih«. Potrebne so nove »slu?be laikov«. Samo preko »?ive vodilne vloge laikov«, poudarja, bo Cerkev mogla odgovoriti na »izzive Amazonije«. Za pape?a imajo posebno vlogo tudi osebe posve?enega ?ivljenja, ob tem pa spominja na vlogo temeljnih skupnosti, ki so branile socialne pravice, in zlasti spodbuja aktivnosti REPAM in »potujo?ih misijonarskih skupin«.

Novi prostori za ?ene, a brez klerikalizacije

?isto poseben prostor pape? posve?a mo?i in daru ?ena (99-103). Priznava, da so se v Amazoniji nekatere skupnosti ohranile samo »po zaslugi mo?nih in velikodu?nih ?ena«. Opozarja pa, da Cerkve ne smemo skr?iti »na funkcionalne strukture«. ?e bi bilo namre? tako, bi dobile neko vlogo samo, ?e bi imele dostop do svetega reda. Po pape?evem mnenju je treba odkloniti klerikalizacijo ?ena, sprejeti pa je treba prispevek, ki se sklada z ?enskim na?inom, ki nadaljuje »Marijino mo? in ne?nost«. Spodbuja nastanek novih ?enskih slu?b, ki bodo z javnim priznanjem ?kofov vplivale na odlo?itve za skupnosti.

Kristjani naj se skupaj borijo za obrambo ubogih v Amazoniji

Po pape?evem mnenju moramo »obzorja raz?iriti onkraj sporov« (104-105) in pustiti, da nas Amazonija izzove k »preseganju omejenih pogledov«, ki ostajajo zaprti v delne vidike«. ?etrto poglavje se kon?a s temo »ekumenskega in medverskega so?itja« (106-110). Pape? vabi vernike, naj »najdejo prostore pogovora in delovanja v skupno dobro«. »Kako se ne bi borili skupaj?« se spra?uje Fran?i?ek. Kako ne bi molili skupaj in delali drug ob drugem za obrambo ubogih v Amazoniji.

Amazonijo in njena ljudstva zaupamo Mariji

Spodbudo Querida Amazonia Fran?i?ek zaklju?i z molitvijo k Materi Amazonije (111). »Mati, poglej na uboge v Amazoniji – prosi v delu svoje molitve – ker je njihova hi?a razdejana zaradi bednih koristi (…) dotakni se ob?utljivosti mogo?nih, ker nas, ?eprav ?utimo, da je ?e pozno, kli?e?, naj re?imo to, kar ?e vedno ?ivi.«