SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Barka bratstva

Pape? Fran?i?ek je izpostavil, da so verstva poklicana gojiti bratsko sobivanje, ki je utemeljeno na vzgoji in pravi?nosti, ter ?love?ki razvoj, ki je zgrajen na vklju?evanju in pravicah vseh. Dejal je, da prihaja »kot vernik, ki je ?ejen miru, kot brat, ki z brati i??e mir«: »Hoteti mir, pospe?evati mir, biti orodja miru: za to smo tukaj.«

Navezal se je na logo potovanja, ki upodablja goloba z olj?no vejico. Gre za podobo, ki spominja na pripoved o prvobitni poplavi, ki jo vsebujejo razli?ne verske tradicije. Po svetopisemski pripovedi Bog, da bi ?love?tvo obvaroval uni?enja, Noetu pravi, naj gre s svojo dru?ino v barko. »Tudi mi danes, v Bo?jem imenu, da bi ohranili mir, moramo skupaj, kakor ena sama dru?ina, stopiti v barko, ki lahko pluje po morjih skozi vihraje sveta – v barko bratstva,« je zatrdil pape?.

Izhodi??e je priznanje, da je Bog izvor ene ?love?ke dru?ine. On, ki je Stvarnik vsega in vseh, ?eli, da ?ivimo kot bratje in sestre ter naseljujemo skupen dom stvarstva, ki nam ga je On dal. »Tukaj, v koreninah na?ega skupnega ?love?tva, ima temelje bratstvo, ki je poklicanost, vsebovana v stvariteljskem na?rtu Boga. Pravi nam, da imamo vsi enako dostojanstvo in da nih?e ne more biti gospodar ali su?enj drugih.«

Obsoditi nasilje

Ne moremo ?astiti Stvarnika, ne da bi varovali svetosti vsake osebe in vsakega ?love?kega ?ivljenja. Vsak je enako dragocen v Bo?jih o?eh. Kajti On ne gleda ?love?ke dru?ine s pogledom prednosti, ki izklju?uje, ampak s pogledom dobrohotnosti, ki vklju?uje. Kot je poudaril pape?, zato priznanje istih pravic vsakemu ?love?kemu bitju pomeni slaviti Bo?je Ime na zemlji. »V imenu Boga Stvarnika je torej treba brez omahovanja obsoditi vsako obliko nasilja, saj gre za te?ko oskrunitev Imena Boga, ki se ga uporablja za upravi?evanje sovra?tva in nasilja proti bratu. Ne obstaja nasilje, ki bi lahko bilo versko upravi?eno.«

Prese?i razliko med prijatelji in sovra?niki

Sovra?nik bratstva je individualizem, ki se preoblikuje v uveljavljanje samih sebe in svoje skupine nad drugimi. Po pape?evih besedah gre za past, ki ogro?a vse vidike ?ivljenja, tudi najvi?jo in nedotakljivo pravico ?loveka, kar je odprtost za transcendentno in religiozno. Vernost pomeni ljubiti Boga z vsem srcem in bli?njega kakor samega sebe. Versko obna?anje torej potrebuje neprestano o?i??evanje od ponavljajo?ih se sku?njav, da bi obsojali druge kot sovra?nike in nasprotnike. Vsaka veroizpoved je poklicana prese?i razliko med prijatelji in sovra?niki, da bi prevzela perspektivo nebes, ki objema ljudi brez privilegijev in diskriminacij.

Pape? je pri tem dejal, da ceni prizadevanje Zdru?enih arabskih emiratov za dopu??anje in zagotavljanje svobode bogo?astja, ko pri tem nasprotuje ekstremizmu in sovra?tvu. Poleg pospe?evanja temeljne svobode izpovedovanja lastne veroizpovedi se na ta na?in zahteva prepleta s samo realizacijo ?loveka, skrbi se, da verstvo ni instrumentalizirano, in ne tvega, da bi s prejetjem nasilja in terorizma zanikalo samo sebe.

Verska pluralnost

Bratstvo zagotovo izra?a tudi mnogovrstnost in razli?nost, ki obstajata med brati, ki jih povezuje ista narava in isto dostojanstvo. »Izraz tega je verska pluralnost,« je dejal pape? in poudaril: »V tem kontekstu pravilna dr?a ni ne prisiljena uniformnost ne spravni sinkretizem. Kar smo kot verniki poklicani storiti, je prizadevanje za enako dostojanstvo vseh, v imenu Usmiljenega, ki nas je ustvaril, in v imenu katerega je treba iskati sestavo kontrastov in bratstvo v razli?nosti.« Pri tem je Fran?i?ek izpostavil stali??e katoli?ke Cerkve: »Ne moremo klicati Boga kot O?eta vseh ljudi, ?e zavra?amo bratsko obna?anje do nekaterih od ljudi, ki so ustvarjeni po Bo?ji podobi.«

A zastavljajo se nam razli?na vpra?anja: Kako varovati eno ?love?ko dru?ino? Kako gojiti bratstvo, ki ni zgolj teoreti?no, ampak se ka?e v pristnem bratstvu? Kako naj prevlada vklju?evanje drugega nad izklju?evanjem v imenu lastne pripadnosti? Skratka, kako so lahko verstva kanali bratstva in ne lo?itvene pregrade?

?love?ka dru?ina in pogum drugosti

?e verjamemo v obstoj ?love?ke dru?ine, iz tega sledi, da jo je kot tako treba varovati. Kakor v vsaki dru?ini, se to dogaja predvsem preko vsakodnevnega in dejanskega dialoga. Ta predpostavlja lastno identiteto, ki se ji ni treba odre?i, da bi bili v?e? drugemu. A isto?asno zahteva pogum drugosti, kar pomeni polno priznanje drugega in njegove svobode ter posledi?no zavzemanje, da bi njegove temeljne pravice bile uveljavljene vedno, kjerkoli in s strani kogarkoli. Kajti brez svobode nismo ve? otroci ?love?ke dru?ine, ampak su?nji. Pape? je med vsemi vrstami svobode ?elel posebej izpostaviti versko: »Ta ni omejena samo na svobodo bogo?astja, temve? v drugem zares vidi brata, otroka iste ?love?kosti, kot je moja, brata, ki ga Bog pu??a svobodnega in ga zato nobena ?love?ka institucija ne more v nekaj siliti, niti v njegovem imenu.«

Dialog in molitev

Pogum drugosti je du?a dialoga, ki temelji na iskrenosti namenov. Dialog je namre? ogro?en s strani fikcije, ki pove?uje razdaljo in sumni?avost. Ne moremo razgla?ati bratstva in zatem delovati v nasprotnem smislu. Pape? je navedel Dostojevskega: »Kdor la?e samemu sebi in poslu?a lastne la?i, bo pri?el do to?ke, ko ne bo ve? mogel razlikovati resnice ne znotraj sebe ne okoli sebe, in tako ve? ne bo imel spo?tovanja ne do sebe ne do drugih.«

Kot je dodal pape? Fran?i?ek, je pri vsem tem nujna molitev. Medtem ko utele?a pogum drugosti v zvezi z Bogom, v iskrenosti namena, o?i??uje srce od upogibanja vase. »Molitev s srcem je krep?ilo bratstva. Zato, kar se ti?e prihodnosti medverskega dialoga, prva stvar, ki jo moramo narediti, je moliti. In to moliti drug za drugega: smo bratje! Brez Gospoda ni ni? mogo?e, z Njim vse postane mogo?e. Naj se na?a molitev – vsak v skladu s svojo tradicijo – popolnoma prilega volji Boga, ki ?eli, da bi se vsi ljudje prepoznali kot bratje in bi ?iveli kot bratje, s tem pa oblikovali veliko ?love?ko dru?ino v harmoniji razli?nosti.«

Po pape?evih besedah ni alternative: »Ali bomo skupaj gradili prihodnost ali pa ne bo prihodnosti.« ?e posebej verstva se ne smejo odpovedati nujni nalogi izgrajevanje mostov med narodi in kulturami. Pri?el je ?as, da se verstva aktivneje, z ve? poguma in drznosti ter brez pretvarjanja, posve?ajo pomo?i ?love?ki dru?ini, da bi zoreli zmo?nost za spravo, pogled upanja in konkretne poti miru.

Vzgoja in pravi?nost

Pape? Fran?i?ek se je vrnil k podobi goloba miru, o katerem je govoril na za?etku govora. Tudi mir, da bi vzletel, potrebuje krila, ki ga podpirajo. Krila vzgoje in pravi?nosti.

Vzgoja pomeni na svetlo potegniti dragocene vire du?e. Kot je pripomnil, Zdru?eni arabski emirati ne vlagajo samo v ?rpanje zemeljskih virov, ampak tudi v srce, v vzgojo mladih. Vzgoja se odvija v odnosu, v vzajemnosti. Znanemu na?elu »spoznaj samega sebe« moramo dodati »spoznaj brata«, njegovo zgodbo, kulturo in vero, kajti ni resni?nega poznavanje sebe brez poznavanja drugega. Kot ljudje, in ?e bolj kot bratje, se od blizu opominjajmo, da ni? od tega, kar je ?love?ko, ne sme ostati tuje. Za prihodnost je pomembno vzgojiti odprte identitete, zmo?ne premagati sku?njavo, da bi se upognili vase in otrpnili.

Vlaganje v kulturo vpliva na upadanje sovra?tva in na rast civilizacije in blaginje. Vzgoja in nasilje sta si sorazmerno nasprotna. Katoli?ki in?tituti, ki so cenjeni tudi v tej dr?avi in regiji, pospe?ujejo tak?no vzgojo za mir in za medsebojno poznavanje, da bi se prepre?ilo nasilje.

Mladi, ki so pogosto obdani z negativnimi sporo?ili in la?nimi novicami (fake news), se morajo nau?iti, da ne bodo podlegli zapeljevanju materializma, sovra?tva in predsodkov; nau?iti se, da bodo reagirali na nepravi?nost in tudi na bole?e izku?nje preteklosti; nau?iti se braniti pravice drugih z isto mo?jo, s katero branijo svoje lastne pravice. Mladi nas bodo sodili: dobro, ?e jim bomo dali trdne osnove za ustvarjanje novih sre?anj civilizacije; slabo, ?e jim bomo pustili samo slepila in poglede zlonosnih spopadov civilizacij.

Pravi?nost je drugo krilo miru, ki pa pogosto ni ogro?eno s posameznimi epizodami, ampak ga po?asi uni?uje rak nepravi?nosti. Ni mogo?e torej verjeti v Boga, ne da bi posku?ali ?iveti pravi?nost z vsemi, v skladu z zlatim pravilom: »Tako torej vse, kar ho?ete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namre? postava in preroki« (Mt 7,12).

»Mir in pravi?nost sta nelo?ljiva! Prerok Izaija pravi: 'Delo pravi?nosti bo mir' (Iz 32,17). Mir umre, kadar se lo?i od pravi?nosti, pravi?nost pa postane la?na, ?e ni univerzalna. Pravi?nost, ki je usmerjena samo v svojce, rojake, vernike iste vere, je ?epajo?a pravi?nost, je zakrinkana pravi?nost,« kot je poudaril pape?.

Naloga verstev je tudi spominjati, da pohlep po profitu naredi srce nedejavno in da sedanji zakoni trga, ki zahteva vse in takoj, ne pripomorejo k sre?anju, dialogu, dru?ini, bistvenim dimenzijam ?ivljenja, ki potrebujejo ?as in potrpe?ljivost. »Naj so verstva glasovi zadnjih, ki niso statistike, ampak bratje, in naj so na strani revnih; naj bdijo kakor ?uvaji bratstva sredi no?i konfliktov, naj so budni opomini, da ?love?tvo ne bi zaprlo o?i pred nepravi?nostjo in se ne bi nikoli predalo pred premnogimi dramami sveta.«

Pu??ava, ki cveti

Potem ko je pape? Fran?i?ek govoril o »bratstvu kot barki miru«, je ?elel spregovoriti o ?e eni podobi, in sicer o pu??avi.

V nekaj letih, z daljnovidnostjo in modrostjo, je pu??ava bila spremenjena v cveto? in gostoljuben kraj. Pu??ava je iz neprehodne in nedostopne ovire postala kraj sre?anja med kulturami in verstvi. Tukaj v pu??avi je zacvetelo, ne samo za nekaj dni na leto, ampak za mnogo let, ki ?e prihajajo. Ta dr?ava, kjer se sre?ajo pesek in neboti?niki, je ?e naprej pomembno kri?i??e med Zahodom in Vzhodom, med severom in jugom planeta, je kraj razvoja, kjer prej negostoljubni kraji danes nudijo delo osebam razli?nih narodnosti.

Tudi razvoj ima svoje nasprotnike. In ?e je sovra?nik bratstva bil individualizem, je kot sovra?nika razvoja pape? navedel brezbri?nost, ki cveto?e stvarnosti spreminja v prazne pustinje. »Zgolj utilitaristi?ni razvoj namre? ne daje resni?nega in trajnega napredka. Samo celosten in koheziven razvoj zagotavlja prihodnost, ki je vredna ?loveka. Brezbri?nost prepre?uje, da bi ?love?ko skupnost videli onkraj zaslu?kov in brata onkraj dela, ki ga opravlja. Brezbri?nost namre? ne gleda na jutri, ne bdi nad prihodnostjo stvarstva, ne skrbi za dostojanstvo tujca in prihodnost otrok.«

Pape? je z naklonjenostjo spomnil, da je v Abu Dhabiju novembra lani potekal prvi forum Medverske zveze za varnej?e skupnosti na temo dostojanstva otrok v digitalni dobi. Dogodek je sprejel sporo?ilo mednarodnega kongresa, ki je leto prej potekal v Rimu na isto temo. Zahvalil se je vsem voditeljem, ki si prizadevajo na tem podro?ju in zagotovil podporo, solidarnost in soudele?bo pri za??iti mladoletnih oseb, tako s svoje strani kot s strani katoli?ke Cerkve.

Prispevek kristjanov

Fran?i?ek je v nadaljevanju spomnil na kristjane v Zdru?enih arabskih emiratih. Tu v pu??avi se je odprla pot rodovitnega razvoja, ki se za?ne z delom in tako nudi upanje mnogim osebam razli?nih narodnosti, kultur in veroizpovedi. Med njimi so tudi mnogi kristjani, katerih navzo?nost na tem obmo?ju sega stoletja nazaj. Na?li so prilo?nosti in dali pomemben prispevek k rasti in blagostanju dr?ave. Poleg poklicnih sposobnosti, s sabo nosijo tudi pristnost svoje vere. Spo?tovanje in strpnost, ki ju sre?ajo, in tudi kraji ?a??enja, kjer molijo, jim omogo?ajo duhovno zorenje, ki je zatem v korist celotne dru?be. Pape? je spodbudil k nadaljevanju te poti, da ti, ki tu bivajo ali pa so tukaj za?asno, ne bi imeli samo predstave o velikih delih sredi pu??ave, ampak tudi o narodu, ki vse vklju?uje in objema.

V tem duhu je pape? za?elel konkretne prilo?nosti za sre?anje, in to v celotni bli?njevzhodni regiji: »Dru?ba, kjer imajo osebe razli?nih verstev isto dr?avljansko pravico in kjer se nasilju v vsaki njegovi obliki ta pravica vzame.«

Bratsko sobivanje in ?love?ki razvoj

»Bratsko sobivanje, utemeljeno na vzgoji in pravi?nosti; ?love?ki razvoj, zgrajen na vklju?evanju in pravicah vseh: to so semena miru, ki so jih verstva poklicana gojiti. Na verstvih, morda bolj kot kdaj koli prej v preteklosti, je naloga, ki se je ne sme ve? prelagati: aktivno prispevati k demilitariziranju ?lovekovega srca. Poseganje po oboro?evanju, ?iritev vplivnih pasov, agresivne politike, ki obglavljajo druge, ne bodo nikoli prinesli stabilnosti. Vojna ne zna ustvariti drugega kot nesre?o, oro?je ni?esar drugega kakor smrt!«

»?love?ko bratstvo od nas, predstavnikov verstev, zahteva dol?nost, da odstranimo vsako sled odobravanja besede vojna. Pred svojimi o?mi imamo njene stra?ne posledice,« pri ?emer je pape? spomnil na Jemen, Sirijo, Irak in Libijo. Zbrane je povabil: »Skupaj, bratje v eni ?love?ki dru?ini, ?eljeni od Boga, si prizadevajmo proti logiki oboro?ene sile, proti monetizaciji odnosov, oboro?enim konfliktom, zatiranju revnih; vsemu temu se zoperstavimo s krotko silo molitve in z vsakodnevnim prizadevanjem za dialog. Naj bo to, da smo danes skupaj, sporo?ilo zaupanja, spodbuda vsem ljudem dobre volje, da se ne bi vdali potopom nasilja in izsu?evanju altruizma. Bog je s ?lovekom, ki i??e mir. In iz nebes blagoslavlja vsak korak, ki se naredi na tej poti na zemlji.«