SA国际传媒

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Nameni svetih ma? v teh dneh

Sveti o?e je v uvodu v dana?njo ma?o izrazil svoji bli?ino vsem, ki so v tem ?asu preizku?ani: »V teh dneh bom daroval ma?o za obolele zaradi epidemije koronavirusa, za zdravnike in drugo zdravstveno osebje, prostovoljce, ki veliko pomagajo, sorodnike, stanovalce v domovih za ostarele, za jetnike, ki so zaprti. Molimo skupaj ta teden to mo?no molitev h Gospodu: "Usmili se me, Gospod, in me re?i. Hodim po ravni poti, slavil te bom v zboru pravi?nih."«

Prepoznati, da smo gre?niki

V homiliji se je sveti o?e navezal na berilo iz knjige preroka Danijela in spomnil, kako potrebno je, da prepoznamo, da smo gre?niki ter prosimo za dar sramu: »Prvo berilo iz preroka Danijela je priznanje grehov. Ljudstvo spozna, da je gre?ilo: "Gospod, zvest si bil z nami, mi pa smo gre?ili in krivi?no ravnali, brezbo?ni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb. Nismo poslu?ali tvojih slu?abnikov prerokov, ki so v tvojem imenu govorili na?im kraljem, na?im o?etom in vsemu ljudstvu de?ele."«

Resni?no priznanje grehov mora ostati v srcu

»Gre za izpoved grehov, za prepoznanje, da smo gre?ili. In ko se pripravljamo na prejem zakramenta sprave, moramo narediti to, ?emur se re?e "spra?evanje vesti" in videti, kaj sem storil pred Bogom: gre?il sem. Prepoznati greh. Vendar pa prepoznanje greha ne more biti le razumsko na?tevanje grehov: re?i "gre?il sem", nato to povem duhovniku in duhovnik mi odpusti. Ni potrebno, ni pravilno delati tako. To je tako kot da bi delali seznam stvari, ki jih moram narediti ali imeti ali da sem naredil nekaj slabega, ampak ostane v glavi. Resni?no priznanje grehov mora ostati v srcu. Iti k spovedi ne pomeni zgolj duhovniku na?teti seznama: "storil sem to, to, to, to …" in potem grem, mi je odpu??eno. Ne, potreben je korak, en korak naprej, ki je priznanje na?e bede, vendar iz srca. To pomeni, da se seznam slabih stvari, ki sem jih storil, spusti v srce. In tako stori prerok Danijel: "Tebi, o Gospod, gre pravi?nost, nam pa sramota obli?ja."«

Gospod, daj, da bi se sramoval svojih grehov

Ko prepoznam, da sem gre?il, da nisem delal dobro in to ?utim v srcu, ob?utim sram: "Sram me je, da sem to storil. Prosim te odpu??anja z ob?utkom sramu." In sram zaradi na?ih grehov je milost, prositi moramo zanjo: "Gospod, daj mi, da bi se sramoval." Oseba, ki je izgubila sram, izgubi moralno avtoriteto, izgubi spo?tovanje drugih. Je brezsramna. Isto se zgodi z Bogom: nam sramota obli?ja. Sram na obrazu, kakor danes. Danijel nadaljuje: "Gospod, sramota obli?ja gre nam, na?im kraljem, na?im knezom in na?im o?etom, ker smo gre?ili zoper tebe. Pri Gospodu, na?emu Bogu – prej je rekel pravi?nost, zdaj pravi – odpu??anje."

Sram, da sem gre?il proti Bogu, ki je tako dober

Kadar se ne le spominjamo grehov, ki smo jih storili, ampak ob?utimo tudi sram, se to dotakne srca Boga in odgovori z usmiljenjem. Pot, ki nas vodi Bo?jemu usmiljenju naproti, je sramovati se grdih, slabih stvari, ki smo jih storili. Tako bom takrat, ko bom ?el k spovedi, povedal ne le seznama grehov, ampak ob?utke zmedenosti, sramu, da sem to storil Bogu, ki je tako dober, tako usmiljen, tako pravi?en.

Prosimo danes za milost sramu: da bi se sramovali svojih grehov. Naj nam Gospod vsem podeli to milost.