SA国际传媒

4Mz 11,25-29

Gospod je stopil dol v oblaku in govoril z njim (Mojzesom). Vzel je od duha, ki je bil nad njim, in ga dal nad sedemdeset stare?in. Ko je duh obstal nad njimi, so prerokovali, pozneje pa ne ve?.

Dva mo?a pa sta ostala v taboru. Enemu je bilo ime Eldád, drugemu pa Medád. Duh je pri?el tudi nadnju – bila sta namre? med zapisanimi, a nista ?la k ?otoru – in prerokovala sta v taboru. Pritekel je mladeni? in naznanil Mojzesu, reko?: »Eldád in Medád prerokujeta v taboru.« Tedaj je spregovoril Nunov sin Józue, ki je bil od svoje mladosti v slu?bi pri Mojzesu, in rekel: »Moj gospod Mojzes, prepovej jima!« Mojzes pa mu je rekel: »Kaj se vnema? zame? O, da bi vse Gospodovo ljudstvo prerokovalo! Da bi Gospod dal nadnje svojega duha!«

Jak 5,1-6

No, bogata?i, razjokajte se in tarnajte zaradi nesre?, ki prihajajo nad vas. Va?e bogastvo je preperelo in va?a obla?ila so po?rli molji. Va?e zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pri?ala zoper vas ter razjedla va?e meso kakor ogenj. V zadnjih dneh ste kopi?ili zaklade. Glejte, pla?ilo, ki ste ga utajili delavcem, kateri so po?eli va?a polja, kri?i – in klici ?anjcev so pri?li do u?es Gospoda nad vojskami. Razko?no ste ?iveli na svetu, naslajali ste se in za dan klanja zredili svoja srca. Pravi?nega ste obsodili in ubili – ni se vam upiral.

Mr 9,38-43.45.47-48

Janez mu (Jezusu) je rekel: »U?itelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.« Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nikogar namre? ni, ki bi storil ?ude? v mojem imenu in bi mogel takoj nato grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas. Kdor vam da piti kozarec vode zaradi tega, ker ste Kristusovi – resni?no, povem vam –, ne bo izgubil svojega pla?ila.«

»Kdor pohuj?a enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. ?e te tvoja roka pohuj?uje, jo odsekaj! Bolje je zate, da pride? pohabljen v ?ivljenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi pri?el v pekel, v neugasljivi ogenj. ?e te tvoja noga pohuj?uje, jo odsekaj! Bolje je zate, da pride? hrom v ?ivljenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vr?en v pekel. ?e te tvoje oko pohuj?uje, ga iztakni! Bolje je zate, da pride? z enim o?esom v Bo?je kraljestvo, kakor da bi imel obe o?esi, pa bi bil vr?en v pekel, kjer njihov ?rv ne umre in ogenj ne ugasne.

Razlaga cerkvenih o?etov

Sveti Avgu?tin pravi: »Ta odlomek nas pou?uje, da Bo?ja sodba predvsem visi nad tistimi, ki sku?ajo otroke lu?i. Tako kot lahko najdemo zunaj Cerkve kreposti, tako lahko najdemo znotraj nje pokvarjenost nauka. Nobene potrebe ni prepovedati delovanje tistih, ki v Kristusovem imenu izvr?ujejo velika dela. Tisti, ki ?e niso prejeli krizme krsta, a delajo dobro, so bolj?i kot tisti, ki ?eprav so kr?eni, potiskajo druge v zlo. ?e se kreposti in dejavna ljubezen izgubita med izvajanjem discipline, je ogro?en mir Cerkve in se pove?a nepovezanost.« Sv. Gregor iz Nise nadaljuje: »Bog ne zahteva nemogo?e. To, kar Bog zahteva od ?loveka, lahko izpolnimo po mo?i milosti in v preprostosti posameznega deja vere in dejavne ljubezni.«

Duhovne misli Benedikta XVI.

Nekdo, ki ni hodil z Jezusom, je v njegovem imenu izganjal duhove. Janez mu to ho?e braniti, a Jezus mu ne dovoli. Izkoristi dogodek in u?ence pou?i, da Bog lahko dela dobre stvari in celo ?ude?e tudi zunaj njihovega kroga ter da se lahko dela za Bo?je kraljestvo na razli?ne na?ine, tudi tako, da se nekomu ponudi navadno ?a?o vode. Zato ?lani Cerkve ne smejo biti ljubosumni, ampak se morajo razveseliti, ?e nekdo, ki je zunaj skupnosti, dela dobra dela v Kristusovem imenu, kajti dela jih z dobrim namenom in s spo?tovanjem. Tudi znotraj same Cerkve se lahko v?asih zgodi, da se v duhu globokega ob?estva s te?avo vrednoti in ceni dobre stvari, ki jih opravijo razli?ne cerkvene stvarnosti. Vsi in vedno moramo biti sposobni med seboj se ceniti in spo?tovati, slaviti Gospoda zaradi njegove neskon?ne 'domi?ljije', s katero deluje v Cerkvi in svetu. V dana?njem drugem berilu iz Jakobovega pisma (Jak 5,1-6) apostol zmerja nepo?tene bogatine, ki so si s silo nabrali bogastva. Besede apostola Jakoba, s tem ko postavijo v ospredje prazen pohlep po materialnih dobrinah, so mo?an klic, da jih uporabljamo z vidika solidarnosti in skupnega dobrega ter vedno na vseh ravneh delujemo pravi?no in moralno.

Pravi?nost in sedaqah
V sredi??u Izraelove modrosti najdemo globoko vez med vero v Boga, ki »iz prahu vzdiguje slabotnega« (Ps 113,7) in pravi?nostjo do bli?njega. Beseda, ki se v hebrej??ini uporablja za krepost pravi?nosti, sedaqah, to dobro izra?a. Sedaqah namre? pomeni po eni strani polno sprejemanje volje Izraelovega Boga, po drugi pa pravi?nost do bli?njega (prim. 2 Mz 20,12–17), zlasti do ubogega, tujca, sirote in vdove (prim. 5 Mz 10,18–19). Toda oba pomena sta povezana, kajti dati ubogemu za Izraelca pomeni povra?ilo, ki ga je dol?an Bogu, saj se je usmilil rev??ine njegovega ljudstva. Ni naklju?je, da je bil dar desetih zapovedi dan Mojzesu na gori Sinaj po prehodu ?ez Rde?e morje. Spo?tovanje desetih zapovedi predpostavlja vero v Boga, ki je prvi 'prisluhnil bole?ini' svojega ljudstva in »stopil dol, da ga re?i« (2 Mz 3,8). Bog je ob?utljiv na krik slabotnega in v odgovor zahteva poslu?nost. Zahteva pravi?nost do ubogega (prim. Sir 4,4–5.8–9), tujca (prim. 2 Mz 22,20), su?nja (prim. 5 Mz 15,12–18). Za vstop v obmo?je pravi?nosti je potreben izstop iz slepila samozadostnosti, iz globokega stanja zaprtosti, ki je vir krivi?nosti. Z drugimi besedami je potreben globlji 'izhod' iz tistega, ki ga je Bog izvedel z Mojzesom, osvoboditev srca, ki je beseda Postave sama ne more uresni?iti. Ali torej za ?loveka obstaja upanje na pravi?nost?

Kristus, Bo?ja pravi?nost
Kr??ansko oznanilo pozitivno odgovarja na ?lovekovo ?ejo po pravi?nosti, kot zagotavlja apostol Pavel v Pismu Rimljanom: »Zdaj pa se je brez postave pokazala Bo?ja pravi?nost ... po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namre? nobene razlike: saj so vsi gre?ili in so brez Bo?je slave, opravi?eni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. Njega je Bog javno dolo?il, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri pride? po veri« (Rim 3,21–25). Kak?na je torej Kristusova pravi?nost? Predvsem je pravi?nost, ki izhaja iz milosti, kjer ni ?lovek tisti, ki popravlja in ozdravlja sebe in druge. Dejstvo, da do 'odkupitve' pride po Jezusovi 'krvi' pomeni, da ?loveka njegove ?rtve ne re?ujejo te?e krivde, ampak dejanje Bo?je ljubezni, ki se odpira do skrajnosti, do prevzemanja nase 'prekletstva', ki pripada ?loveku, da bi mu v zameno posredoval 'blagoslov', ki pripada Bogu (prim. Gal 3,13–14). Toda tu se takoj pojavi ugovor: kak?na pravi?nost je vendar to, ?e pravi?ni umre za krivi?nega, ta pa v zameno prejme blagoslov, ki pravzaprav pripada pravi?nemu? Ali ne prejme tako vsak prav nasprotno od 'svojega'? Tu se v resnici razodeva Bo?ja pravi?nost, ki je globoko druga?na od ?love?ke. Bog je po svojem Sinu za nas pla?al odkupno ceno, in to res visoko ceno. Pred pravi?nostjo kri?a se ?lovek lahko upre, kajti ta razkriva, da ?lovek ni samozadostno bitje, ampak potrebuje drugega, da bi bil v polnosti to, kar je. Spreobrniti se h Kristusu in verovati evangeliju pomeni ravno to: opustiti privid samozadostnosti ter odkriti in sprejeti nezadostnost, potrebo po drugih in po Bogu, potrebo po njegovem odpu??anju in prijateljstvu.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 30. september 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?nje nedelje (prim. Mr 9,38-43.45.47-48) nam predstavlja eno od tistih zelo pou?nih podrobnosti Jezusovega ?ivljenja in njegovih u?encev. Ti (u?enci) so videli nekega ?loveka, ki ni pripadal skupini Jezusovih privr?encev, da je izganjal hude duhove v Jezusovem imenu in so mu zato hoteli prepovedati. Janez je s svojim gore?im navdu?enjem, zna?ilnim za mlade, to poro?al Jezusu in sku?al imeti njegovo podporo. Jezus pa nasprotno temu odgovori: »Ne branite mu! Nikogar namre? ni, ki bi storil ?ude? v mojem imenu in bi mogel takoj nato grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas« (vv. 39-40).

Janez in drugi u?enci odra?ajo dr?o zaprtosti do dogodka, ki ni znotraj njihovih shem, v tem primeru dejanje, ?eprav dobro, a od »zunanje« osebe, ki ni v krogu privr?encev. Jezus pa se tu poka?e zelo svobodnega, popolnoma odprtega za svobodo Bo?jega Duha, ki v svojem delovanju ni omejen z mejami ali kak?nimi koli ograjami. Jezus vzgajati svoje u?ence in tudi nas k tej notranji svobodi.

Dobro nam bo delo razmi?ljanje o tem dogodku in ?e malo opravimo spra?evanje vesti. Dr?a Jezusovih u?encev je zelo ?love?ka, zelo raz?irjena in jo lahko najdemo v kr??anskih skupnostih vseh ?asov, najverjetneje tudi v nas samih. V dobri veri, ?e ve?, z gore?nostjo, ho?emo zavarovati pristnost neke izku?nje, in za??ititi ustanovitelja ali voditelja pred la?nimi posnemovalci. Isto?asno pa je tudi strah pred »konkurenco«, to je grdo, strah pred konkurenco, da bi kdo lahko odvzel nove privr?ence. Pri tem se ne uspe ceniti dobro, ki ga drugi delajo. Kajti to ni dobro, ker ni na?. To je ena od oblik sklicevanja na samega sebe, ?e ve? tu je korenina prozelitstva. Cerkev, kot je rekel pape? Benedikt, ne raste zaradi prozelitstva, temve?, ?e je privla?na, raste zaradi pri?evanja drugim z mo?jo Svetega Duha.

Velika svoboda Boga v svojem podarjanju nam, predstavlja za nas izziv in opomin, da spremenimo svoje dr?e ter svoje odnose. To je povabilo, ki nam ga Jezus danes namenja. Kli?e nas, naj ne mislimo ve? glede na kategorije »prijatelj/sovra?nik«, »mi/vi«, »kdor je znotraj/kdor je zunaj«, »moje/tvoje«, ampak da gremo onkraj in odpremo srce, da bomo lahko prepoznali njegovo navzo?nost in delovanje Boga tudi na neobi?ajnih in nepredvidljivih podro?jih ter v osebah, ki niso del na?ega kroga. Gre za to, da smo bolj pozorni na pristnost dobrega, lepega in resni?nega v tem, kar je storjeno, kot pa na ime in na pripadnost tistega, ki to stori. In, kakor nas vabi ostali del dana?njega evangelija, namesto da bi sodili druge, moramo izpra?ati sami sebe in brez popu??anja »odrezati« vse tisto, kar bi pohuj?alo osebe, ki so v veri bolj ?ibke.

Devica Marija, zgled u?ljivega sprejema Bo?jih presene?enj, naj nam pomaga prepoznati znamenja Gospodove navzo?nosti sredi med nami in odkriti, kje vse se On razodeva, tudi v najbolj nemogo?ih in neobi?ajnih situacijah. U?i nas ljubiti na?o skupnost brez ljubosumja in zaprtosti, da bomo vedno odprti za prostrano obzorje delovanja Svetega Duha.

Angel Gospodov, nedelja, 26. september 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Evangelij dana?njega bogoslu?ja pripoveduje o kratkem pogovoru med Jezusom in apostolom Janezom, ki govori v imenu celotne skupine u?encev. Videli so ?loveka, ki je v Gospodovem imenu izganjal demone, vendar so mu to prepre?ili, ker ni bil ?lan njihove skupine. Jezus jih na tej to?ki povabi, naj ne ovirajo tistih, ki delajo dobro, saj prispevajo k uresni?evanju Bo?jega na?rta (prim. Mr 9,38-41). Nato jih opomni: namesto da bi osebe delili na dobre in slabe, smo vsi poklicani, da bdimo nad svojim srcem, da ne bi podlegli zlu in drugim povzro?ali pohuj?anja (prim. Mr 9,42-45.47-48).

Jezusove besede razkrivajo sku?njavo in ponujajo spodbudo. Sku?njava je sku?njava zaprtosti. U?enci bi radi prepre?ili dobro delo samo zato, ker oseba, ki ga je opravila, ni pripadala njihovi skupini. Mislijo, da imajo "izklju?ne pravice nad Jezusom" in da so edini poobla??eni za delo za Bo?je kraljestvo. Vendar se na ta na?in po?utijo privilegirane in druge obravnavajo kot tujce, do te mere, da postanejo do njih sovra?ni. Dragi bratje in sestre, vsaka zaprtost namre? dr?i na distanci tiste, ki ne mislijo tako kot mi. Kot vemo, je to korenina mnogega zla v zgodovini: absolutizma, ki je pogosto povzro?il diktature, in mnogega nasilja nad druga?nimi.

Vendar moramo prav tako biti pozorni na zaprtost v Cerkvi. Kajti hudi?, ki je razdiralec – to je tisto, kar beseda "hudi?" pomeni, da namre? lo?uje –, vedno vzbuja sume, da bi lo?il in izklju?il ljudi. Sku?a s premetenostjo, in lahko se zgodi kot pri tistih u?encih, ki so ?li tako dale?, da so izklju?ili celo tiste, ki so izganjali samega hudi?a! V?asih lahko tudi mi, namesto da bi bili poni?ne in odprte skupnosti, dajemo vtis, da smo "prvi v razredu", in dr?imo druge na razdalji; namesto da bi posku?ali hoditi z vsemi, lahko poka?emo svoj "izpit za vernike": jaz sem vernik, jaz sem katoli?an, jaz pripada, temu ali onemu zdru?enju. Ostali reve?i pa ne. To je greh. Kazati "izpit za vernike", da bi sodili in izklju?evali. Prosimo za milost, da bi premagali sku?njavo, da bi sodili in katalogizirali, in naj nas Bog obvaruje pred miselnostjo "gnezda", ko se ljubosumno varujemo v majhni skupini tistih, ki se imajo za dobre: duhovnik s svojimi najbolj zvestimi verniki, pastoralni delavci, zaprti med seboj, da se ne bi kdo vtihotapil, gibanja in zdru?enja s svojo posebno karizmo itd. Zaprti. Zaradi vsega tega obstaja nevarnost, da kr??anske skupnosti postanejo kraji lo?enosti in ne ob?estva. Sveti Duh ne ?eli zaprtosti; ?eli odprtost, prijazne skupnosti, v katerih je prostora za vse.

V evangeliju pa je Jezusova spodbuda: namesto da bi sodili vse in vsakogar, bodimo pozorni nase! Dejansko je nevarnost v tem, da bi bili neprilagodljivi do drugih in popustljivi do sebe. In Jezus nas poziva, naj se ne dogovarjamo z zlom, s presenetljivimi podobami: "?e je kaj v tebi vzrok pohuj?anja, to odsekaj!" (prim. Mr 9,43-48). ?e ti nekaj ?koduje, to odre?i. Ne re?e: "?e je nekaj razlog za pohuj?anje, ustavi se, razmisli o tem, malo se pobolj?aj ..." Ne: "Odsekaj!" Jezus je pri tem radikalen, zahteven, vendar v na?e dobro, kot dober zdravnik. Vsak rez, vsako obrezovanje je namenjeno bolj?i rasti in prina?anju sadov v ljubezni. Vpra?ajmo se torej: kaj je v meni, kar je v nasprotju z evangelijem? Kaj konkretno Jezus ?eli, da odsekam v svojem ?ivljenju?

Prosimo Brezmade?no Devico Marijo, naj nam pomaga, da bomo dobrohotni do drugih in pozorni nase.