SA国际传媒

Iz 35,4-7

Recite njim, ki so obupanega srca:
»Mo?ni bódite, nikar se ne bojte!
Glejte, va? Bog!
Ma??evanje prihaja,
Bo?je povra?ilo,
on prihaja, da vas re?i!«
Tedaj spregledajo o?i slepih,
in gluhim se odpro u?esa.
Tedaj bo hromi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Kajti v pu??avi za?no izvirati vode,
v pustinji potoki.
Goljava bo postala jezero,
?ejna de?ela vrelci vodá
Kjer so prebivali ?akali v svojem brlogu,
bo trata za trstje in bi?je.

Jak 2,1-5

Moji bratje, brez osebne pristranskosti imejte vero v na?ega poveli?anega Gospoda Jezusa Kristusa. ?e namre? pride k va?emu shodu mo? z zlatim prstanom in v sijajni obleki, pride pa tudi reve? v umazani obleki, in se ozrete na tistega, ki nosi sijajno obleko, in re?ete: »Ti lepo tukaj sedi,« reve?u pa re?ete: »Ti stopi tjale,« ali: »Sédi k mojemu podno?niku,« mar niste delali med seboj razlike in sodili po izkrivljenih mislih? Poslu?ajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so za svet reve?i, da so bogati v veri in dedi?i kraljestva, ki ga je obljubil tistim, kateri ga ljubijo?

Mr 7,31-37

Nato je od?el iz pokrajine Tira in ?el skozi Sidón proti Galilejskemu morju, po sredi pokrajine Deseteromestja. Tedaj so mu privedli gluhega, ki je te?ko govoril, in ga prosili, da bi polo?il roko nanj. Vzel ga je na samo, stran od mno?ice, mu polo?il prste v u?esa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« In takoj so se mu odprla u?esa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. Jezus jim je naro?il, naj tega nikomur ne pravijo; toda bolj ko jim je naro?al, bolj so oznanjali. Na vso mo? so strmeli in govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da sli?ijo, nemim, da govorijo.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Efrem Sirski o tem evangeljskem odlomku takole razmi?lja: »Oblast, ki je ni mogo?e manipulirati, se je sklonila in si nadela meso, da bi se ga lahko dotaknili in bi vse ?love?tvo moglo zreti njegovo bo?anstvo, ki sicer presega vsak dotik mesa.« Sv. Laktancij, sv. Prudencij in sv. Gregor Veliki pa v Jezusovem dejanju vidijo ?e ve?: »Gospodovo dejanje, da se je dotaknil jezika in odprl u?esa, vsebuje ?e vi?ji pomen in sicer ta, da bodo lahko vsi narodi poslu?ali in govorili o Gospodovem prihodu. Sv. Ambro? pa doda: »Danes se (Gospodov) slu?abnik med pridiganjem Besede na simboli?en na?in dotakne ?lovekovih u?es, da bodo preko slu?be milosti odprte za ?ive?o Besedo.«

Misli Benedikta XVI.

V sredi??u dana?njega evangelija (Mr 7,31-37) je kratka, a zelo pomembna beseda. Ena beseda, ki pa s svojim globokim pomenom, povzame celotno Kristusovo sporo?ilo in njegovo delovanje. Evangelist Marko jo je navedel v istem jeziku, v katerem jo je Jezus izgovoril in zato jo ?e bolj ?ivo sli?imo. Ta beseda je »effatá«, kar pomeni »odpri se«. Poglejmo sedaj kontekst, v katerem je bila izre?ena. Jezus je ?el po sredi pokrajine Deseteromestja iz obre?ja Tira in Sidona proti Galileji, torej po nejudovem podro?ju. Privedli so mu gluhonemega ?loveka, da bi ga ozdravil, saj se je o?itno glas o njem raz?iril vse do sem. Jezus ga je vzel na samo, se dotaknil u?es ter jezika in potem, ko se je ozrl proti nebu, globoko zavzdihnil: 'Effatá', kar seveda pomeni 'Odpri se'. S tem je ta ?lovek sli?al in je za?el pravilno govoriti (prim. Mr 7,35). To je torej zgodovinski, dobeseden pomen te besede. Ta gluhonemi se je po Jezusovem posegu 'odprl'. Poprej je bil zaprt, sam in se je zelo te?ko sporazumeval. Z ozdravljenjem se je tako odprl drugim, svetu. S tem, da se je odprl organ sluha in govorjenja, se je on ves odprl, kot oseba in tudi njegovo ?ivljenje. Spet se je lahko sporazumeval in na nov na?in vzpostavljal odnose.

Vsi pa tudi vemo, da to, da je ?lovek zaprt ali izoliran, ni odvisno samo od ?util. ?loveku se lahko zapre tudi njegovo najgloblje notranje jedro, ki ga Sveto pismo imenuje 'srce'.  In ravno to je Jezus pri?el 'odpret', osvobodit, da bi mi lahko v polnosti ?iveli odnos z Bogom in z drugimi. Sedaj razumete, zakaj sem rekel, da ta kratka beseda 'effata – odpri se' povzame vse Kristusovo poslanstvo. On je postal ?lovek, da bi ?lovek, ki je zaradi greha postal gluh in nem, spet lahko sli?al Bo?ji glas, glas Ljubezni, ki govori na njegovo srce ter bi se tako tudi on nau?il govoriti jezik ljubezni ter se z njim sporazumeval z Bogom in drugimi. Zaradi tega sta beseda in dejanje 'effata' vklju?eni v obred krsta, kot eno od znamenj, ki razlo?ijo njegov pomen. Ko se duhovnik dotakne ust in u?es novokr??enca, re?e: 'Effatá' in moli, da bo lahko ta kmalu prisluhnil Bo?ji Besedi ter izpovedal vero. S krstom za?ne ?love?ka oseba, ?e tako re?emo, 'dihati' Svetega Duha, njega, ki ga je Jezus izprosil od O?eta s tistim globokim vzdihom, da bi ozdravil gluhonemega.

Obrnimo se sedaj v molitvi na Sveto Marijo, katere rojstvo smo v?eraj obhajali. Zaradi njenega edinstvenega odnosa z U?love?eno Besedo, je Marija popolnoma 'odprta' za Gospodovo ljubezen. Njeno srce je v nenehnem poslu?anju njegove Besede. Naj nam s svojo materinsko pripro?njo izprosi, da bomo vsak dan v veri oku?ali ?ude? 'Effatá' in tako ?iveli v ob?estvu z Bogom ter z brati in sestrami.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov nedelja, 6. september 2015
V ?ude?nem dogodku vidimo, kako Jezus ponovno vzpostavi popolno komunikacijo ?loveka z Bogom in drugimi ljudmi. ?ude? je postavljen v pokrajino Deseteromestij, ki je v celoti pogansko ozemlje. In zato postane gluhonemi, ki ga pripeljejo k Jezusu, simbol ne-vernika, ki opravi pot k veri. Njegova gluhota namre? izra?a ravno nezmo?nost poslu?ati in razumeti, ne samo ?love?kih besed, ampak prav tako Bo?jo besedo. Sveti Pavel nas spominja, da se vera rodi iz poslu?anja oznanjevanja.

Prva stvar, ki jo naredi Jezus, je, da gluhonemega odpelje stran od mno?ice. Dejanju, ki ga bo storil, ne ?eli delati reklame, prav tako ne ?eli, da bi njegovo besedo preglasil hru?? glasov in govorjenja iz okolice. Bo?ja beseda, ki nam jo posreduje Kristus, potrebuje ti?ino, da bi lahko bila sprejeta kot Beseda, ki ozdravlja, ki spravlja in ponovno vzpostavlja komunikacijo.

Izstopata dve Jezusovi gesti. Jezus se dotakne u?es in jezika« gluhonemega. Da bi obnovil odnos s ?lovekom, ki je »blokiran« v komunikaciji, najprej posku?a ponovno vzpostaviti kontakt. A ?ude? je dar od zgoraj, ki ga Jezus izprosi od O?eta. Zato dvigne o?i proti nebu in zapove Odpri se. U?esa gluhonemega se odprejo, razve?e se vozel njegovega jezika in za?ne pravilno govoriti.

Nauk, ki ga lahko izlu??imo iz tega prizora, je to, da Bog ni zaprt vase, ampak se odpira in vstopa v komunikacijo s ?love?tvom. V svojem neizmernem usmiljenju prese?e brezno neskon?ne razlike med sabo in nami in nam prihaja v sre?anje. Da bi uresni?il to komunikacijo s ?lovekom, Bog postane ?lovek. Ni mu dovolj govoriti po postavi in prerokih, ampak postane navzo? v osebi svojega Sina, u?love?eni Besedi. Jezus je veliki graditelj mostov, ki v sebi zgradi veliki most polnega ob?estva z O?etom.

A evangelij govori tudi o nas. Pogosto smo upognjeni vase in zaprti, ustvarjamo mnoge nedostopne in negostoljubne otoke. V?asih celo najosnovnej?i ?love?ki odnosi ustvarjajo stvarnosti, ki so nezmo?ne vzajemne odprtosti: zaprt par, zaprta dru?ina, zaprta skupina, zaprta ?upnija, zaprta domovina … To ni od Boga. To je od nas. To je na? greh.

Na za?etku na?ega kr??anskega ?ivljenja, pri krstu, pa je ravno tista Jezusova gesta in so ravno tiste njegove besede: Efatá! Odpri se! ?ude? je bil narejen: ozdravljeni smo bili gluhote egoizma, neme zaprtosti in greha, postavljeni smo bili v dru?ino Cerkve. Moremo poslu?ati Boga, ki nam govori in sporo?a svojo Besedo vsem, ki je niso nikoli sli?ali, ali tistemu, ki jo je pozabil in pokopal pod bodi?evje skrbi in prevare sveta.

Prosimo sveto Devico, ?eno poslu?anja in veselega pri?evanja, naj nas podpira v prizadevanju, da bi izpovedali svojo vero in govorili o ?udovitih Gospodovih delih vsem, ki jih sre?ujemo na na?i poti.

Angel Gospodov, 9. september 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?nje nedelje (prim. 7,31-37) prina?a dogodek ?ude?nega ozdravljenja gluhonemega, ki ga je storil Jezus. Prinesli so mu gluhonemega in ga prosili, da bi nanj polo?il roko. On pa nasprotno napravi nad njim dve razli?ni gesti. Najprej ga je odvedel vstran, dale? od mno?ice. Ob tej prilo?nosti, kakor tudi ob drugih, Jezus deluje z obzirnostjo. Ne ?eli vzbujati zanimanja ljudi, ne i??e popularnosti ali uspeh, ampak ?eli samo delati dobro ljudem. S to dr?o nas u?i, da je potrebno delati dobro brez tru??a in brez razkazovanja, brez trobljenja naokoli. Potrebno je to storiti v ti?ini.

Ko je bil na samem z njim, je Jezus polo?il gluhonememu v u?esa prste in se s slino dotaknil jezika. Ta gesta nakazuje u?love?enje. Bo?ji Sin je ?lovek, ki je popolnoma vklju?en v ?love?ko resni?nost, zato lahko tudi razume neprijetno stanje drugega ?loveka in posreduje z gesto, v katero je vklju?ena vsa njegova ?love?kost. Isto ?asno pa ?eli Jezus dati razumeti, da se je ?ude? zgodil zaradi njegove povezanosti z O?etom. Zaradi tega se je ozrl proti nebu. Potem je zavzdihnil in izrekel odlo?ilno besedo: »Efatá!« to je »Odpri se!«. In mo? je bil takoj ozdravljen. Odprla so se mu u?esa in razvezal se mu je jezik. Ozdravljenje je bilo zanj »odprtost« k drugim in v svet.

Ta evangeljska pripoved poudarja potrebo po dvojnem ozdravljenju. Najprej ozdravitev bolezni in fizi?nega trpljenja, da je telo ponovno zdravo, ?eprav ta namen ni nikoli tu na zemlji v polnosti dosegljiv, navkljub prizadevanjem znanosti in medicine. Je pa tudi drugo ozdravljenje, ki je morda ?e te?je in to je ozdravitev od strahu, na?ega strahu, ki nas ?ene, da odrinemo na rob bolnika, trpe?ega, prizadetega. Ve? na?inov potiskanja na rob je, tudi preko la?nega usmiljenja ali odstranitve problema, pri tem pa se ostane gluh in nem pred bole?inami oseb, ki so bolne, so v stiskah ali v te?avah. Pogosto bolnik ali trpe?i postaneta problem, ?eprav bi morala biti spodbuda, da poka?emo vnemo in solidarnost dru?be do najslabotnej?ih.

Jezus nam je razkril skrivnost ?ude?a, ki ga lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo protagonisti »Efatá!«, torej tiste besede »Odpri se«, s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za to, da se odpremo potrebam na?ih trpe?ih in pomo?i potrebnim bratom in sestram ter se s tem izognemo sebi?nosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej na?e najgloblje jedro osebe, ki ga je pri?el Jezus »odpreti«, ga osvoboditi, da bi postalo sposobno v polnosti ?iveti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal ?lovek zato, da bi ?lovek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem, lahko prisluhnil Bo?jemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu in bi se tako nau?il govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v geste velikodu?nosti in podaritve samega sebe.

Naj nam Marija, ki se je popolnoma »odprla« Gospodovi ljubezni, izprosi, da bomo vsak dan v veri oku?ali ?ude? »Efatá!« in bi ?iveli v ob?estvu z Bogom ter z brati in sestrami.

Angel Gospodov, 5. september 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja predstavlja Jezusa, ki opravi ozdravitev gluhoneme osebe. V pripovedi napravi vtis na?in, s katerim Jezus stori to ?ude?no znamenje. Takole naredi: gluhonemega povede na samo, vtakne mu prste v u?esa in se s slino dotakne jezika, zatem pogleda v nebo, zavzdihne in pravi »Effatà«, to je »Odpri se!« (prim. Mr 7,33-34). Za druge ozdravitve z vidika bolezni prav tako te?ke, kot je hromost ali gobavost, Jezus ni storil toliko gest. Zakaj sedaj po?ne vse to, ?eprav so ga prosili, da polo?i le roke na bolnika (prim. v. 32), zakaj stori vse te geste? Morda zato, ker ima stanje te osebe poseben simboli?en pomen – biti gluhonem je bolezen, je pa tudi simbol - in ima nekaj za re?i tudi vsem nam. Zakaj gre? O gluhosti. Ta ?lovek ni mogel govoriti, ker ni mogel sli?ati. Zato Jezus, da bi ozdravil vzrok njegovega stanja, mu da prste v u?esa, potem na jezik, a najprej v u?esa.

Vsi imamo u?esa, a ve?krat ne uspemo poslu?ati. Zakaj? Bratje in sestre, obstaja tudi notranja gluhota, za katero danes prosimo Jezusa, da se je dotakne in ozdravi. Gluhota srca je huj?a od fizi?ne, ker je gluhota srca. Prevzeti od naglice, tiso?ih stvari, ki jih je potrebno re?i in storiti, ne najdemo ?asa, da bi se ustavili in prisluhnili kdo nam govori. Tvegamo, da postanemo neprepustni za vse in da ne damo ve? prostora tistemu, ki potrebuje poslu?anje. Tu mislim na otroke, mlade, ostarele, na ?tevilne, ki ne potrebujejo toliko besede in pridige, ampak poslu?anje. Vpra?ajmo se: Kako je z mojim poslu?anjem? Pustim, da se me dotakne ?ivljenje ljudi, znam posvetiti ?as tistemu, ki mi je blizu, da bi ga poslu?al? To je za vse nas, na poseben na?in za duhovnike. Duhovnik mora prisluhniti ljudem in ne hiteti. Poslu?ati in nato videti, kako se lahko pomaga, a le potem, ko je prisluhnil. Za vse nas, najprej poslu?ati in zatem odgovoriti. Pomislimo na ?ivljenje v dru?ini. Kolikokrat se govori, ne da bi se najprej poslu?alo, ponavljajo? vedno iste fraze. Nesposobni poslu?anja izgovarjamo ene in iste stvari ali pa ne pustimo, da drugi preneha z govorjenjem, izra?anjem. Mi ga prekinemo. Ponoven za?etek pogovora se ne zgodi zaradi besed temve? zaradi ti?ine, zaradi ne upiranja, zaradi potrpe?ljivega za?enjanja poslu?anja drugega, njegovega dela, tistega kar nosi v sebi. Ozdravitev srca se za?ne s poslu?anjem. Poslu?anje in to ozdravlja srce. »Toda o?e, so dolgo?asni ljudje, ki vedno govorijo iste stvari«. Poslu?aj jih in potem ko bodo prenehali govoriti, re?i tudi ti kaj, a prej poslu?aj vse.

Enako velja z Gospodom. Dobro delamo, ?e ga zasipljemo s pro?njami, a ?e bolje storimo, ?e mu predvsem za?nemo poslu?ati. Ko ga v evangeliju vpra?ajo, katera je prva zapoved, Jezus odgovori: »Poslu?aj Izrael.« Potem doda: »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem… in bli?njega kakor samega sebe« (Mr 12,28-31). Najprej pa pravi: »Poslu?aj Izrael, ti poslu?aj!« Se spomnimo na to in za?nemo poslu?ati Gospoda? Kristjani smo, pa morda med tiso?imi besedami, ki jih vsak dan sli?imo, ne najdemo kak?no sekundo, da bi pustili v nas odmevati tistih nekaj besed evangelija. Jezus je Beseda. ?e se ne ustavimo, da bi mu prisluhnili, gre naprej. ?e se ne ustavimo, da bi poslu?ali Jezusa, gre naprej. Sv. Avgu?tin je rekel: »Bojim se Gospoda, ko gre mimo.« In strah je bil v tem, da bi mu pustil iti naprej, ne da bi mu prisluhnil. ?e pa posvetimo ?as evangeliju, bomo na?li skrivnost za na?e duhovno zdravje. Poglejte, to je zdravilo: Vsak dan vsaj malo poslu?anja in ti?ine, kak?no nepotrebno besedo manj in kak?no Bo?jo Besedo ve?. Vedno z evangelijem v ?epu, ki ti zelo pomaga. Sli?imo danes namenjeno nam, kakor na dan krsta, Jezusovo besedo: »Effatà, odpri se!« Odpri u?esa. Jezus, odpri me svoji Besedi, Jezus odpri me poslu?anju. Ozdravi moje srce zaprtosti, ozdravi moje srce naglice in ozdravi moje srce nepotrpe?ljivosti.

Devica Marija, ki je bila odprta za poslu?anje Besede, ki je v njej postala meso, naj nam vsak dan pomaga poslu?ati njenega Sina po evangeliju in po bratih in sestrah s dojemljivim srcem, potrpe?ljivim srcem in pozornim srcem.