SA国际传媒

Dragi bratje in sestre!
Ko nadaljujemo vrsto portretov dvanajsterih apostolov, ki smo jo za?eli pred nekaj tedni, se danes pomudimo pri Mateju. V resnici je skoraj nemogo?e, povsem orisati njegov lik, ker obstaja o njem le malo poro?il in po ko??kih. Tisto, kar vendarle moremo storiti, ni toliko njegov ?ivljenjepis, marve? bolj njegova podoba, ki jo moremo prerisati tako, kakor nam je izro?ena v evangelijih.

Najprej je Matej vedno navzo? v seznamih dvanajsterih, ki jih je Jezus izvolil (prim. Mt 10,3; Mr 3,18; Lk 6,15; Apd 1,13). Njegovo hebrejsko ime pomni »Bo?ji dar«. Prvi evangelij v svetopisemskem kanonu, ki je naveden pod njegovim imenom, nam ga predstavlja z zelo natan?no oznako: »cestninar« (Mt 10,3). Na ta na?in je poistoveten z mo?em, ki sedi pri mitnici in ga Jezus pokli?e k hoji za seboj: »Ko je ?el Jezus dalje, je zagledal pri mitnici sede?ega mo?a in mu je rekel: Hodi za menoj! Tedaj je Matej vstal in ?el za njim« (Mt 9,9). Tudi Marko (prim. 2,13-17) in Luka (prim. 5,27-30) poro?ata o poklicanosti Mateja, ki sedi pri mitnici, a ga imenujeta »Levi«. Da bi si predstavljali prizor, ki je v Mt 9,9 opisan, zadostuje, da se spomnimo na ?udovito sliko Caravaggia, ki je tu v Rimu v cerkvi »San Luigi dei Francesi«. Iz evangelijev izhaja ?e nadaljnja ?ivljenjepisna podrobnost: v oddelku, ki je tik pred poro?ilom o poklicanosti, je opisan ?ude?, ki ga je Jezus napravil v Kafarnaumu (prim. Mt 9,1-8; Mr 2,1-12), in omenjena je bli?ina Galilejskega jezera, Tiberijskega morja (prim. Mr 2,13-14). Iz tega je mogo?e sklepati, da je Matej opravljal svojo vlogo kot izterjevalec davkov v Kafarnaumu, ki »le?i ob jezeru« (Mt 4,13), kjer je bil Jezus stalni gost v Petrovi hi?i.

Premi?ljevati moremo na podlagi teh preprostih ugotovitev, ki jih dobimo iz evangelijev. Prvi preudarek je ta, da Jezus sprejme v krog svojih najo?jih zaupnikov mo?a, ki je po obi?ajnem pojmovanju v Izraelu tedanjega ?asa veljal za javnega gre?nika. Matej namre? ni imel opraviti le z denarjem, ki je veljal za ne?istega zaradi izvora od ljudi, ki niso spadali k bo?jemu ljudstvu, marve? je vrhu tega kolaboriral z osovra?eno, grabe?ljivo tujo vladavino, ki je mogla dolo?ati dajatve tudi samovoljno. Iz teh razlogov evangeliji ve? kakor enkrat omenjajo v isti sapi »cestninarje in gre?nike« (Mt 9,10; Lk 15,1) kakor tudi »cestninarje in pocestnice« (Mt 21,31). Vrhu tega vidijo v cestninarjih primer ozkosr?nosti (prim. Mt 5,46): ljubijo le tiste, ki tudi nje ljubijo) in povedo, da je bil eden od njih, Zahej, »najvi?ji cestninski zakupnik … zelo bogat« (Lk 19,2). Ljudsko mnenje je cestninarje pridru?evalo »razbojnikom, goljufom, pre?u?tnikom« (prim. Lk 18,11). S tega ozadja pade v o?i prvo dejstvo: Jezus nikogar ne izklju?uje iz svojega prijateljstva. Nasprotno, prav tedaj ko je sedel za mizo v hi?i Mateja-Levija, je v odgovor tistim, ki so se ob tem spotikali, da se je dru?il z ljudmi, ki zbujajo malo zaupanja, dal tole pomembno pojasnilo: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Pri?el sem klicat gre?nike, ne pravi?nih« (Mr 2,17)

Veselo sporo?ilo evangelija je ravno v tem: v ponudbi bo?je milosti gre?niku! Na drugem mestu Jezus z znamenitim primerom farizeja in cestninarja, ki sta pri?la v tempelj molit, poka?e celo na cestninarja brez imena kot na hvalevreden zgled poni?nega zaupanja v bo?je usmiljenje. Farizej se baha s svojo nravno popolnostjo, cestninar pa si nasprotno »ni upal niti o?i povzdigniti k nebu, marve? se je trkal na prsi in govoril: Bog, bodi milostljiv meni gre?niku!« In Jezus razlo?i: »Povem vam: Ta je ?el domov kot pravi?ni, oni pa ne. Kajti kdor se povi?uje, bo poni?an, kdor pa se poni?uje, bo povi?an« (Lk 18,13-14). V Matejevem liku nam evangeliji postavljajo pred o?i resni?no protislovje: kdor je na videz zelo oddaljen od svetosti, more postati celo zgled za ?loveka, ki je pripravljen sprejeti bo?je usmiljenje, in more v svojem ?ivljenju pokazati njegove ?udovite u?inke. K temu sv. Janez Zlatousti pomenljivo pripominja in opozarja na to, da je samo v nekaterih poro?ilih o poklicanosti omenjeno delo, ki so ga poklicani opravljali. Peter, Andrej, Jakob in Janez so poklicani, medtem ko lovijo ribe, Matej tedaj, ko izterjuje davek. Gre za nizka opravila – pojasnjuje Zlatousti – »saj ni ni? bolj nizkotnega kakor slu?ba cestninarja, ni? bolj bornega kakor ribi?ko rokodelstvo« (Matthäus-Kommentar, Homilie 30,1). Jezus pokli?e torej tudi ljudi nizkega dru?benega polo?aja, medtem ko opravljajo svoje obi?ajno delo.

Iz svetopisemskega poro?ila izhaja ?e nadaljnji preudarek o tem, da Matej takoj odgovori na Jezusov klic: »Tedaj je Matej vstal in ?el za njim.« Kratkost tega stavka razlo?no poudarja Matejevo pripravljenost, da odgovori na klic. To pomeni zanj, da zapusti vse, predvsem tisto, kar mu je zagotavljalo gotov vir dohodka, tudi ?e so bili ti dohodki ?esto nezakoniti in ne?astni. Matej je o?itno razumel, da mu prijateljska zaupnost z Jezusom ni dovoljevala, nadaljevati z dejavnostmi, ki jih Bog ne odobrava. Naobrnitev na sedanjost je preprosta: tudi danes ni dopustno oklepati se stvari, ki niso zdru?ljive s hojo za Jezusom, kakor na primer nepo?teno pridobljeno bogastvo. Jezus je neko? povedal zelo jasno: »?e ho?e? biti popoln, pojdi, prodaj svojo posest in daj denar ubogim; tako bo? imel trajen zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj« (Mt 19,21). Natan?no to je Matej storil: Vstal je in ?el za njim! V tem "vstal je" moremo z dobrim razlogom videti odtrganje od polo?aja greha in hkrati zavestno obrnitev k novemu ?ivljenju, k po?tenemu ?ivljenju v ob?estvu z Jezusom.

Ob koncu naj spomnimo na to, da izro?ilo prve Cerkve Mateju enodu?no pripisuje avtorstvo prvega evangelija. To se dogaja ?e od Papija, ki je bil okoli leta 130 ?kof Hierapolisa v Frigiji. Pi?e: »Matej je v hebrejskem jeziku sestavil govore; vsakdo pa jih je prevedel, kakor jih je znal« (v: Evzebij iz Cezareje: Cerkvena zgodovina, III,39). Zgodovinar Evzebij dodaja: »Matej, ki je sprva pridigal med Hebrejci, je nato, ko je hotel iti ?e k drugim ljudstvom, napisal evangelij, ki ga je oznanjal, v svoji materin??ini. Kajti Matej je sku?al tistim, od katerih je od?el, s spisom nadomestiti tisto, kar so izgubili z njegovim odhodom« (pr.t., III,24). Matejevega evangelija, napisanega v hebrej??ini ali aramej??ini, nimamo ve?. Toda v gr?kem evangeliju, ki ga imamo, sli?imo tako reko? ?e naprej prepri?ljiv glas cestninarja Mateja, ki je postal apostol in s tem nam nenehno oznanja odre?ujo?e bo?je usmiljenje. Poslu?ajmo to sporo?ilo sv. Mateja in ga vedno znova premi?ljujmo, da se tudi mi nau?imo vstati in odlo?no hoditi za Jezusom.