Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik sv. Lovrenca
»Glej, to so zakladi na?e Cerkve«, tako je odgovoril sveti Lovrenc cesarjevemu sodniku, ki je zahteval, da mu izro?i vse cerkvene zaklade v zameno za ?ivljenje. Toda zakladi, ki jih je Lovrenc pokazal ni bilo ne zlato ne dragi kamni, bili so ubogi, bolni, obrobni, za katere je Lovrenc vsak dan skrbel. Ta odgovor ga je v ?asu preganjanja kristjanov stal ?ivljenje. Mu?ili so ga na ra?nju. To je bilo 10. avgusta 258. ?tiri dni prej je namre? umrl pape? Sikst II., kateremu je bil Lovrec nadiakon.«
»Zgodovina ju ni pozabila, saj potrjuje, kako slavno je ime dana?njega svetnika. Zbrani smo namre? ob njegovem grobu« je dejal Benedikt XVI. v pridigi 30. novembra 2008 v baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja in nadaljeval »Njegova vnema za uboge, njegovo velikodu?no slu?enje rimski Cerkvi na podro?ju oskrbe in karitativne dejavnosti, njegova zvestoba pape?u do tak?ne mere, da je hotel iti za njim tudi v najve?jo preizku?njo – mu?eni?tvo, ki ga je samo nekaj dni za njim tudi prestal. Vse to so zgodovinsko ob?e znana dejstva.«
Sveti Lovrenc, pogumni pri?evalec za vero v Kristusa nam tako posreduje sporo?ilo o vrednosti svetni?tva in nam ka?e pot po kateri naj bi hodili. Benedikt XVI. je v isti pridigi o Lovrencu dejal: »On nam ponavlja, da svetost, to je iti naproti Kristusu, ki nas prihaja nenehno obiskovat, ni nekaj kar obledi, temve? s?asoma ?e bolj zasveti in ka?e na ?lovekovo nenehno te?njo iti k Bogu. Lovrenc, herojski pri?evalec kri?anega in vstalega Kristusa, je za vsakega primer voljne privolitve Bo?ji volji, saj, kakor smo sli?ali v berilu apostola Pavla, ko spominja Korin?ane, da bi tudi mi ?iveli tako, da nas bo Gospod na?el ob svojem dnevu neomade?evane.«
