Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za praznik Brezmade?ne
1Mz 3,9-15.20
Gospod Bog pa je poklical Adama in mu rekel: »Kje si?« Rekel je: »Sli?al sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in sem se skril.« Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Ali si mar jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti?« Adam je rekel: »?ena, ki si mi jo dal za dru?ico, mi je dala z drevesa in sem jedel.« Gospod Bog je tedaj rekel ?eni: »Zakaj si to storila?« ?ena je rekla: »Ka?a me je zapeljala in sem jedla.« Gospod Bog je rekel ka?i: »Ker si to storila, bodi prekleta med vsemi zvermi in vsemi ?ivalmi polja. Po trebuhu se bo? plazila in prst jedla vse dni svojega ?ivljenja. Sovra?tvo bom naredil med teboj in ?eno ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On ti bo strl glavo, ti mu bo? strla peto.« Adam je imenoval svojo ?eno Eva, ker je postala mati vseh ?ivih.
Ef 1,3-6.11-12
Hvaljen Bog in O?e na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakr?nim duhovnim blagoslovom v nebesih v Kristusu. V njem nas je izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmade?ni pred njegovim obli?jem v ljubezni; v naprej nas je dolo?il, naj bomo zanj posinovljeni otroci po Jezusu Kristusu. Tak?en je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veli?astva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem smo tudi pri?li do dedi??ine, vnaprej dolo?eni po na?rtu njega, ki vse uresni?uje po sklepu svoje volje, da bi bili mi, ki smo ?e prej upali v Kristusa, v hvalo njegovega veli?astva.
Lk 1,26-38
V ?estem mesecu je Bog poslal angela Gabrijela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaro?eni z mo?em, ki mu je bilo ime Jo?ef, iz Davidove hi?e, in devici je bilo ime Marija. In stopil je k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premi?ljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti na?la si milost pri Bogu. Glej, spo?ela bo? in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvi?jega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega o?eta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hi?o vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam mo?a?« Angel ji je odgovoril in rekel: »Sveti Duh bo pri?el nadte in mo? Najvi?jega te bo obsen?ila; in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Bo?ji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spo?ela sina v svoji starosti; in to je ?esti mesec njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Pri Bogu namre? ni ni? nemogo?e.« Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je ?el od nje.
Razlaga cerkvenih o?etov
Oznanilo Jezusovega rojstva je neposredno za napovedjo Janezovega rojstva. Evangelist za?ne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni 'Bo?ja mo?'. Globok vtis napravi kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena devi?kost, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda ?astitljivi opa?a in razlaga za?etek dana?njega evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju. Sveti Hieronim pa o Mariji pravi, da je zaro?enka in devica, ki bo tak?na ostala tudi po Jezusovem rojstvu. Sv. Ambro? pa v Mariji vidi predpodobo Cerkve, ki bo tudi kot nevesta ostala brez made?a. Z zaroko ima tako Marija mo?a med nose?nostjo in porodom, nadaljuje sv. Beda z razlago. Origen pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil samo za Marijo. Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo, sv. Ambro? pa dodaja, da se je to zgodilo zaradi njene srame?ljivosti. Z Jezusovim spo?etjem v Mariji se za?enja novo obdobje zveli?anja, pravi Beda ter nadaljuje, kot je Eva v svojem telesu nosila vse ?love?tvo obsojeno na greh, pa sedaj Marija nosi v svojem telesu novega Adama, ki bo s svojo milostjo priklical v ?ivljenje novo ?love?tvo. Angel se je razveselil Marije, kot sede?a Bo?je slave, saj se je Bog poslu?il njenega telesa, da bi ljudi povedel v svojo slavo, poje Stichera (himna) vzhodne liturgije za praznik Oznanjenja. Prudencij pa pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene bo?ansko skrivnost Bo?jega delovanja v njej, saj bo ostala devica, ?eprav bo postala mati. Maksim torinski pa prepozna v Zveli?arjevem rojstvu navzo?nost Trojice, ki pri?uje v prid devi?kemu rojstvu. K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spo?eti otrok, tako Bo?ji Sin kot sin ?lovekov. Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nana?a na njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo re?il njegovih grehov, k temu pa vzhodna zaklju?na himna na praznik Oznanjenja dodaja, da bo vse privedel k novemu stvarjenju sveta, saj je ta, ki ga je Marija spo?ela v svojem telesu, nih?e drug kot Stvarnik vseh stvari, dodaja Stichera.
Misli Benedikta XVI.
Na poti adventnega ?asa sveti Brezmade?na Marija kot zvezda, ki je »znamenje trdnega upanja in tola?be«. Da bi pri?li do Jezusa, prave lu?i, sonca, ki je pregnalo vse temine zgodovine, potrebujemo lu?i, ki so nam bli?e. To so ?love?ke osebe, ki odsevajo Kristusovo lu? in razsvetljujejo pot, ki jo moramo ?e prehoditi. In katera oseba sveti bolj kot Marija? Kdo je lahko za nas bolj zvezda upanja kot je ona, jutranja zarja, ki je napovedala dan odre?enja? Zaradi tega obhajamo pred prihajajo?im bo?i?em slovesni praznik Marijinega Brezmade?nega spo?etja.
Med liturgijo dana?njega praznika beremo evangelij oznanjenja (Lk 1,26-38), ki vsebuje pogovor med angelom Gabrijelom in Devico. »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj«, pravi Bo?ji poslanec in tako razkrije Marijino najglobljo identiteto, njeno ime, ?e tako re?emo, po katerem jo Bog pozna: 'milosti polna'. Ta izraz, nam tako doma? ?e od otro?tva, saj ga izgovorimo vsaki?, ko molimo Zdravo Marijo, razlo?i skrivnost, ki jo danes obhajamo. Marijo je namre? od trenutka, ko sta jo spo?ela njena star?a, Bog ?e posebej vzljubil, saj jo je v svojem ve?nem na?rtu izbral za mater svojega u?love?enega Sina in jo tako obvaroval izvirnega greha. Zato jo je Angel nagovoril s tem imenom, ki dobesedno pomeni: »od vedno napolnjena z Bo?jo ljubeznijo«, njegovo milostjo.
Skrivnost Bo?je milosti je Marijo objela ?e od prvega trenutka njenega bivanja in jo pripravljala tako, da je ni oku?il izvirni greh, ker bo postala Odre?enikova Mati. Ko zremo Njo, odkrivamo veli?ino in lepoto Bo?jega na?rta za vsakega ?loveka: da bi postali po podobi na?ega Stvarnika v ljubezni sveti in brezmade?ni. Zares velik dar je imeti za mater Brezmade?no Marijo! Mati, ki odseva lepoto in prosojnost Bo?je ljubezni. Pri tem pa pomislim na dana?njo mladino, ki odra??a v ?asu nasi?enim s sporo?ili, ki propagirajo la?ne modele sre?e.
Skrivnost Brezmade?nega spo?etja je vir notranje lu?i, upanja in tola?be. Sredi preizku?enj ?ivljenja, ?e posebno nasprotovanj, ki jih ?lovek do?ivlja bodisi v sebi bodisi okoli sebe, nam Marija, Kristusova Mati pravi, da je Milost ve?ja od greha, da je Bo?je usmiljenje mo?nej?e od zla, ki se razodeva na razli?ne na?ine v medsebojnih odnosih in v dogodkih. To zlo ima svoje korenine v ranjenem, bolnem ?lovekovem srcu, ki pa se ne more samo ozdraviti. Sveto pismo nam razodeva, da je na za?etku vsakega zla neposlu?nost Bo?ji volji, ter da je smrt na zemlji zato, ker je ?lovekova svobodna volja podlegla Hudi?evi sku?njavi. Toda Bog ni odnehal v svojem na?rtu ljubezni in ?ivljenja: preko dolge in potrpe?ljive poti sprave je pripravil novo in ve?no zavezo ter jo je zape?atil s krvjo svojega Sina, ki pa se je, da bi lahko sebe dal v zado??enje, »rodil iz ?ene« (Gal 4,4).
Ob tem prazniku se ?elimo zahvaliti Gospodu za veliko znamenje Njegove dobrote, da nam je podaril Marijo, svojo Mater in Mater Cerkve. Prosimo ga, da postavi Marijo na na?o pot kot lu?, ki bo pomagala tudi nam postati lu? in da bomo lahko to lu? prina?ali v no?i zgodovine.
Angel Gospodov, 8. december 2011
Kot je leta 1854 v apostolskem pismu Ineffabilis Deus razglasil pape? Pij IX., je Marija bila »po izredni milosti vsemogo?nega Boga, z ozirom na zaslu?enje Jezusa Kristusa, Zveli?arja ?love?kega rodu, obvarovana vsakega made?a izvirnega greha«. To versko resnico vsebujejo tudi pozdravne besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Izraz »obdarjena z milostjo« ka?e na ?udovito delo ljubezni Boga, ki nam je ?elel ponovno dati ?ivljenje in svobodo, izgubljeno z grehom, in sicer po u?love?enem edinorojenem Sinu. Zato se vse od drugega stoletja na Vzhodu in Zahodu Cerkev priporo?a Devici in jo ?asti, saj je s svojim »Zgodi se« pribli?ala nebo k zemlji ter postala tako »Bogorodica in Rednica na?ega ?ivljenja«, kot to v starodavni pesmi zapi?e sv. Roman Melodes. V sedmem stoletju je sv. Sofronij Jeruzalemski opeval veli?ino Marije, ker se je v njej naselil Sveti Duh: »Ti presega? vse darove, ki jih je veli?astvo Boga kdajkoli namenilo kak?ni ?love?ki osebi. Od vseh si bogatej?a s posedovanjem Boga, ki prebiva v tebi.« Sv. Beda ?astitljivi pa pravi: »Marija je blagoslovljena med vsemi ?enami, ker je z okrasjem devi?tva bila dele?na milosti biti mati otroka, ki je Bog.«
Angel Gospodov, 8. december 2012
Marija je Brezmade?na zaradi zastonjskega daru Bo?je milosti, ki je v njej na?el popolno razpolo?ljivost in sodelovanje. V tem smislu je Marija ''bla?ena'', ker ''je verovala'' (Lk 1,45), ker je imela trdno vero v Boga. Marija predstavlja tisti ''preostanek Izraela'', tisto sveto korenino, ki so jo oznanjali preroki. V njej so sprejete obljube starodavne zaveze. V Mariji najde Bo?ja Beseda posluh, sprejetje, odgovor, najde tisti ''da'', ki ji omogo?i, da se utelesi in pride prebivat med nas. V Mariji se ?love?tvo in zgodovina zares odpreta Bogu, sprejmeta njegovo milost, sta pripravljena izpolniti njegovo voljo. Marija je pristen izraz Milosti. Predstavlja novi Izrael, ki ga Stara zaveza opisuje s simbolom neveste. Pavel v Pismu Efe?anom, kjer govori o zakonu, pravi, da »je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je o?istil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veli?astno Cerkev, brez made?a, gube ali ?esa podobnega, da bo sveta in brezmade?na« (Ef 5,25-27). Tudi cerkveni o?etje so razvili to podobo in tako je nauk o Brezmade?ni najprej nastal v povezanosti s Cerkvijo kot devico-materjo, in ?ele pozneje v povezanosti z Marijo.
Lu?, ki prihaja iz Marijinega lika, nam tudi pomaga razumeti pravi smisel izvirnega greha. V Mariji je namre? v polnosti ?iv in delujo? tisti odnos z Bogom, ki ga greh prelomi. V njej ni nobenega nasprotovanja med Bogom in njenim bitjem. Obstaja popolno ob?estvo, popoln dogovor. Gre za vzajemni ''da'': Boga njej in nje Bogu. Marija je svobodna greha zato, ker je vsa v Bogu, je v celoti razla??ena zanj. Je polna njegove milosti za njegovo ljubezen.
Nauk o brezmade?nem spo?etju Marije izra?a gotovost vere, da so se Bo?je obljube uresni?ile, da njegova zaveza ne razo?ara, ampak je ustvarila sveto korenino, iz katere je pognal blagoslovljen Sad vsega vesoljstva, Jezus, Odre?enik. Brezmade?na nam ka?e, da je milost zmo?na izzvati odgovor, da Bo?ja zvestoba zna roditi resni?no in dobro vero.
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov, 8. december 2013
Dragi bratje in sestre, dober dan. Na leto?njo drugo adventno nedeljo pride praznik Brezmade?no spo?etje Device Marije in zato na? pogled privla?i lepota Jezusove Matere, na?e Matere. Cerkev z velikim veseljem zre 'polno milosti' (Lk 1,28). Za?nimo s temi besedami in jo skupaj trikrat pozdravimo 'polna milosti!. Tak?no jo je od prvega trenutka v svojem na?rtu ljubezni videl Bog, videl jo je lepo, 'polno milosti'. Lepa je na?a Mati! Marija nas podpira na na?i poti proti bo?i?u, saj nas u?i, kako ?iveti ta adventni ?as v pri?akovanju Gospoda. Saj je ta adventni ?as, ?as pri?akovanja Gospoda, ki nas bo s prazniki vse obiskal, pa tudi vsakega od nas v na?em srcu. Gospod prihaja, pri?akujmo ga.
Lukov evangelij nam predstavi Marijo, dekle iz Nazareta, majhnega kraja v Galileji, na robu rimskega imperija in tudi na robu Izraela. In vendar se je na njej, na tem dekletu iz tega majhnega oddaljenega kraja, ustavil pogled Gospoda, ki jo je v naprej izbral za mater svojemu Sinu. Zaradi tega materinstva je bila Marija obvarovana izvirnega greha, torej tistega preloma ob?estva z Bogom ter z drugimi ter s stvarstvom, ki globoko rani vsako ?love?ko bitje. Ta prelom je bil v naprej ozdravljen v Materi Njega, ki je pri?el osvoboditi nas su?nosti greha. Brezmade?na je vpisana v Bo?ji na?rt, je sad Bo?je ljubezni, ki re?uje svet.
Marija se ni nikoli oddaljila od te ljubezni. Vse njeno ?ivljenje, vse njeno bivanje, je 'da' tej ljubezni, je 'da' Bogu. Gotovo pa za njo ni bilo lahko! Ko jo je angel imenoval 'polno milosti' (Lk 1.28), se je 'zelo vznemirila', saj se je v svoji ?love?kosti ?utila kot ni? pred Bogom. Angel pa jo je potola?il: 'Ne boj se, Marija, kajti na?la si milost pri Bogu. Glej, spo?ela bo? in rodila sina, ki mu daj ime Jezus' (v. 30). To oznanilo jo je ?e bolj pretreslo, tudi ker ?e ni bila poro?ena z Jo?efom, a angel je dodal: 'Sveti Duh bo pri?el nadte... in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Bo?ji Sin' (v. 35). Marija poslu?a, notranje uboga in odgovori: 'Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!' (v. 38).
Skrivnost tega dekleta iz Nazareta, ki je v srcu Boga, nam ni tuja. Ona ni nekje tam in mi tukaj. Ne, ne, smo povezani. Saj namre? Bog ustavi svoj pogled ljubezni nad vsakim mo?kim in vsako ?ensko, z imenom in priimkom. Njegov pogled ljubezni je nad vsakim od nas. Apostol Pavel zatrjuje, da nas je Bog 'izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmade?ni' (Ef 1,4). Tudi nas je od vedno Bog izbral, da bi ?iveli sveto ?ivljenje, osvobojeno greha. To je projekt ljubezni, ki ga Bog obnovi vsakokrat, ko se mu pribli?amo, ?e posebej v zakramentih.
S tem praznikom, ko zremo na?o Brezmade?no Mater, lepo, priznamo tudi na?o najbolj resni?no usodo, na?o najglobljo poklicanost, da smo ljubljeni ter z ljubeznijo spremenjeni, spremenjeni z Bo?jo lepoto. Glejmo njo, na?o Mater in pustimo, da nas Ona gleda, saj je na?a Mati in nas ima tako zelo rada. Pustimo, da nas gleda, da se bomo nau?ili biti bolj poni?ni in tudi bolj pogumni v hoji za Bo?jo Besedo ter sprejeti ne?en objem njenega Sina Jezusa, objem, ki nam daje ?ivljenje, upanje in mir.
Angel Gospodov, ?etrtek, 8. december 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan in blagoslovljen praznik! Evangelij dana?njega slovesnega praznika nas uvede v Marijino hi?o, da bi nam spregovoril o oznanjenju (prim. Lk 1,26-38).
Angel je Marijo takole pozdravil: »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj« (v. 28). Ne pokli?e je po njenem imenu, Marija, ampak z novim imenom, ki ga ona ni poznala: milosti polna. Polna milosti in torej prazna greha, to je ime, ki ji ga je dal Bog in ga danes obhajamo.
Toda pomislimo na Marijino osuplost. ?ele tedaj je odkrila svojo najbolj resni?no istovetnost. Seveda, veliko je vedela o sebi, o svojih star?ih, o svojem zaro?encu, toda sedaj ji Bog razodene najve?jo skrivnost, ki je prej ni poznala. Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi nam. V ka?nem smislu? Da smo tudi mi, gre?niki, prejeli za?etni dar, ki nam je napolnil ?ivljenje, dobrino, ve?jo od vsega, izvirno milost, mi toliko govorimo o izvirnem grehu, a smo tudi prejeli izvirno milost, ki pa se je pogosto ne zavedamo.
Za kaj gre pri tej izvirni milosti? Za to, kar smo prejeli na dan na?ega krsta, zato je dobro, da se tega spominjamo in tudi praznujemo! Postavil bom vpra?anje: Ta prijeta milost na dan krsta je pomembna, toda kdo med vami ve za datum svojega krsta. Pomislite in ?e se ga ne spomnite, ko se boste vrnili domov, vpra?ajte botra ali botro, mamo, o?eta: Kdaj sem bil kr??en, bila kr??ena. Kajti ta dan, je dan velike milosti, novega za?etka ?ivljenja, izvirne milosti, ki jo imamo. Bog se je spustil v na?e ?ivljenje, za vedno smo postali njegovi ljubljeni otroci. To je na?a izvorna lepota, ki se je moramo veseliti! Danes nas Marija, presene?ena od milosti, ki jo je polep?ala od prvega trenutka ?ivljenja, vodi do ?udenja na?i lepoti. Lahko jo dojamemo preko podobe: podobe o krstnem belem obla?ilu; spominja nas, da je pod zlom, s katerim smo se omade?evali skozi leta, v nas dobro, ki je ve?je od vsega zla, ki se je zgodilo. Prisluhnimo njegovemu odmevu, poslu?ajmo Boga, ki nam pravi: »Sin, h?i moja, ljubim te in sem vedno s teboj, zame si pomemben, tvoje ?ivljenje je dragoceno«. Tak?en je Bo?ji govor nam. Ko gre kaj narobe in smo malodu?ni, ko izgubimo pogum in smo v nevarnosti, da bi se po?utili nekoristne in slabe, pomislimo na to, na izvirno milost. Bog je z nami, Bog je z menoj od tistega dne. Premislimo to.
Danes nas Bo?ja beseda u?i ?e nekaj pomembnega: da ohranjanje na?e lepote zahteva ceno, zahteva boj. Evangelij nam namre? poka?e pogum Marije, ki je Bogu rekla »da«; da se je odlo?ila za Bo?je tveganje. Odlomek iz Prve Mojzesove knjige v zvezi z izvirnim grehom, nam govori o boju proti sku?njavcu in njegovim sku?njavam (prim. 1 Mz 3,15). Vendar to poznamo tudi iz izku?nje: zahteva napor odlo?iti se za dobro, zahteva napor varovati dobro, ki je v nas. Pomislimo, kolikokrat smo zapravili prilo?nost, ko smo popustili dobrikanju zla, da smo bili premeteni za svoje koristi, ali smo storili nekaj, kar nam je onesna?ilo srce; pa tudi ko smo zapravljali ?as v nekoristnih in ?kodljivih stvareh, ko smo odlagali molitev in ko smo rekli »ne morem« nekomu, ki nas je potreboval, ko bi dejansko lahko.
Toda spri?o vsega tega imamo danes dobro novico: Marija, edino ?love?ko bitje v zgodovini brez greha, je z nami v boju, na?a sestra je in predvsem Mati. In mi, ki se s te?avo odlo?imo za dobro, se lahko zaupamo njej. Ko se ji zaupamo, ko se posvetimo Mariji, ji recimo: »Primi me za roko Mati, ti me vodi: s teboj bom imel ve? mo?i v boju proti zlu, s teboj bom ponovno odkril svojo prvotno lepoto«. Izro?imo se Mariji danes, vsak dan in ji ponavljajmo: »Marija, izro?am ti svoje ?ivljenje, svojo dru?ino, svoje delo, svoje srce in svoje boje. Posve?am se tebi«. Brezmade?na naj nam pomaga, da bomo svojo lepoto obvarovali pred zlom.
