Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za 32. nedeljo med letom
Mdr 6,12-16
Bleste?a in nevenljiva je modrost,
z lahkoto jo zrejo tisti, ki jo ljubijo,
in najdejo tisti, ki jo i??ejo;
vnaprej se da spoznati takim, ki po njej hrepenijo.
Kdor se bo k njej zgodaj odpravil, se ne bo utrudil,
kajti odkril bo, da sedi pri njegovih vratih.
Razmi?ljanje o njej je popolna preudarnost,
kdor bo zaradi nje bedel, bo kmalu brez skrbi,
saj sama hodi okoli in i??e take, ki so je vredni,
dobrohotno se jim prika?e na njihovih potih
in pri vsakem na?rtovanju jim pride naproti.
1Tes 4,13-18
No?emo pa, bratje, da ne bi vi ni?esar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali ?alosti kakor drugi, ki nimajo upanja. ?e namre? verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali po Jezusu, privedel skupaj z njim.
Oprti na Gospodovo besedo, vam re?emo tole: Mi, ki ?e ?ivimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Bo?ji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki ?ivimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tola?íte med seboj.
Mt 25,1-13
»Takrat bo nebe?ko kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in ?le ?eninu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ?enin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolno?i pa je nastalo vpitje: ?Glejte, ?enin! Pojdite mu naproti!? Tedaj so vse tiste device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne pa so rekle preudarnim: ?Dajte nam svojega olja, ker na?e svetilke uga?ajo!? Toda preudarne so odgovorile in rekle: ?Da ga ne bi morda zmanjkalo nam in vam, pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!? Medtem ko so ?le kupovat, pa je pri?el ?enin, in tiste, ki so bile pripravljene, so ?le z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so pri?le ?e druge device in govorile: ?Gospod, gospod, odpri nam!? On pa je odgovoril in rekel: ?Resni?no, povem vam: Ne poznam vas!? ?ujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!«
Razlaga cerkvenih o?etov
Sveti Avgu?tin pravi, da »deset devic predstavlja celotno Cerkev. Svetilke so dobra dela storjena s ?istim srcem. Preudarne device so tiste du?e, ki imajo vesoljno vero in lahko poka?ejo dobra dela.« Sveti Hilarij iz Poitiersa pa pravi: »Preudarne device predstavljajo tiste osebe, ki so ?e pripravljene na Gospodov prihod.« Sv. Avgu?tin nadalje pravi: »Potrebna je budnost, da ne bi Kristus pri?el po svojo nevesto Cerkev ravno v najmanj pri?akovanem trenutku.« Epifan Latinec pa pravi, da »nespametne device predstavljajo tiste, ki so leni in nemarni. Njihova nespamet je v tem, da so pripravljeni samo za sedanjost, ne pa tudi za prihodnost.« Sveti Hilarij nadaljuje: »Saj se ubadajo samo s trenutnimi re?mi, pozabljajo pa na to, kar je rekel Bog in ne usmerjajo svojih naporov proti upanju vstajenja.« Sv. Avgu?tin razlaga simboliko svetilk takole: »?e na?a srca, ki jih predstavljajo svetilke, ne bodo imela v sebi nobenega smisla za globoko zalogo od Boga podeljene nam milosti, nam bo vedno primanjkovalo olja in bomo vedno pozabljali ga vzeti s seboj.« Sveti Leon Veliki pi?e: »Kdor resni?no ?ivi v polnosti in ?istosti v Cerkvi, kdor misli na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji (prim. Kol 3,2), je v nekem smislu podoben nebe?ki lu?i. S tem, ko se trudi ?iveti v svetlobi svetega ?ivljenja, mnogim ka?e kot zvezda pot, ki vodi k Bogu«.
Misli Benedikta XVI.
Vpra?anje vstajenja, odpira nov pogled. To je pri?akovanje Gospodove vrnitve. Zato nas vodi k premi?ljevanju o odnosu med sedanjim ?asom, ?asom Cerkve in Kristusovega kraljestva, ter prihodnjim ?asom (eshatonom), ki nas ?aka, ko bo Kristus izro?il kraljestvo O?etu (prim. 1Kor 15,24). Vsak kr??anski pogovor o poslednjih re?eh, ki ga imenujemo »eshatologija«, vedno izhaja iz dogodka vstajenja: v tem dogodku so se poslednje re?i ?e za?ele in so v nekem smislu ?e navzo?e.
Sveti Pavel je verjetno leta 52 pisal prvo svoje pismo, Prvo pismo Tesaloni?anom, kjer govori o tej Jezusovi vrnitvi, ki se imenuje parousia - prihod, nova in dokon?na ter o?itna navzo?nost (prim. 1 Tes 4,13-18). Tesaloni?anom, ki imajo svoje dvome in te?ave, apostol pi?e tako: »?e namre? verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tako tudi tiste, ki so umrli, po Jezusu skupaj z njim pripeljal v slavo« (4,14). In nadaljuje: »Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu; nato bomo mi ?ive?i, ki bomo ostali, obenem z njim odneseni na oblakih v vi?avo, Gospodu naproti, in tako bomo vedno z Gospodom« (4,16-17). Pavel opisuje Kristusov prihod, parousio, posebno ?ivo in s simboli?nimi podobami, ki posredujejo preprosto in globoko sporo?ilo: na koncu bomo vedno z Gospodom. To je bistveno sporo?ilo, onkraj podob: na?a prihodnost je »bivanje z Gospodom«, kot verujo?i smo ?e v svojem ?ivljenju z Gospodom; na?a prihodnost, ve?no ?ivljenje, se je ?e za?elo.
Eden od temeljnih elementov je pri?akovanje, ki pa je isto?asno tudi upanje. To nas spodbuja, da razumemo smisel ?asa in zgodovine kot »kairos«, kot ugodno prilo?nost za na?e zveli?anje. Jezus je to skrivnostno resni?nost ponazoril s ?tevilnimi prilikami, med njimi tudi s priliko o devicah, ki ?akajo na ?enina. ?lovek je za ?asa svojega ?ivljenja v nenehnem pri?akovanju: ko je otrok ?eli odrasti, ko odraste se ?eli uresni?iti in uspeti, ko se postara, pri?akuje zaslu?en po?itek. Toda pride ?as, ko odkrije, da je premalo upal, ?e mu poleg slu?be in dru?benega polo?aja ne ostane ni? drugega, v kar bi polagal svoje upanje. Pot ?love?tva zaznamuje upanje, toda za nas kristjane to upanje vodi gotovost: Gospod je navzo? v minevanju na?ega ?ivljenja ter nas spremlja. Nekega, ne tako oddaljenega dne, bo vse to na?lo dopolnitev v Bo?jem kraljestvu, kraljestvu pravi?nosti in miru.
Sedaj pa, ko se spu??a no?, nam Jezus pravi, naj bodo na?e svetilke pri?gane. In sicer lu? vere, lu? molitve, lu? upanja in ljubezni! Nam, ki nismo lu?, lahko samo Kristus pravi: 'Vi ste lu? sveta' ter nam tako zaupa skrb, da bo zasijala lu? brezpogojne ljubezni, saj ko ?ivimo kr??ansko ljubezen, vna?amo v ta svet Bo?jo lu? ter tako ka?emo na resni?ni izvor. Sveti Leon Veliki pi?e: »Kdor resni?no ?ivi v polnosti in ?istosti v Cerkvi, kdor misli na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji (prim. Col 3,2), je v nekem smislu podoben nebe?ki lu?i. S tem, ko se trudi ?iveti v svetlobi svetega ?ivljenja, mnogim ka?e kot zvezda pot, ki vodi k Bogu.«
Angel Gospodov, 6. november 2011
Svetopisemska berila dana?njega nedeljskega bogoslu?ja nas vabijo, da nadaljujemo s premi?ljevanjem o ve?nem ?ivljenju, ki smo ga za?eli z obhajanjem spomina vseh vernih rajnih. V tej to?ki je zelo jasna razlika med tistim, ki veruje in tistim, ki ne veruje, oziroma, kot lahko re?emo, med tistim, ki ima upanje in tistim, ki nima upanja. Sveti Pavel namre? pi?e Tesaloni?anom: 'No?emo pa, bratje, da ne bi vi ni?esar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali ?alosti kakor drugi, ki nimajo upanja' (1Tes 4,13). Vera v smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, pripelje tudi na tem podro?ju do odlo?ilnega razpotja. Ponovno sv. Pavel spominja kristjane v Efezu, da so bili preden so sprejeli veselo sporo?ilo 'brez upanja in v svetu brez Boga' (Ef 2,12). Saj gr?ko verovanje, poganski obredi in miti niso bili sposobni osvetliti skrivnosti smrti, kakor pravi starodavni napis: 'In nihil ab nihilo quam cito recidimus', kar pomeni 'Iz ni?a v ni? bomo slej ko prej spet padli'. ?e odmislimo Boga, ?e odmislimo Kristusa, bi svet znova padel v praznino in temo. To pa ponovno sre?amo izra?eno v sodobnem nihilizmu, s katerim se nehote ?al oku?ijo ?tevilni mladi.
Dana?nji evangelij pa je tista znana prilika o desetih dekletih, ki so bile povabljene na svatbo, ki predstavlja nebe?ko kraljestvo ter ve?no ?ivljenje (prim. Mt 25, 1-13). S to veselo prispodobo pa nas Jezus pou?i o resnici, ki pa nas pretrese, saj jih od desetih pet lahko vstopi na svatbo, ker imajo ob ?eninovem prihodu olje, da lahko pri?gejo svoje svetilke, medtem ko ostalih pet ostane zunaj, ker neumnice, niso prinesle s seboj olja. Kaj torej predstavlja to 'olje', ki je nujno potrebno, da nas spustijo na svatbo? Sveti Avgu?tin, kakor tudi drugi starodavni avtorji razberejo v tem simbolu ljubezen, ki se je ne more kupiti, temve? se jo dobi kot dar, se jo ohrani v notranjosti ter se jo udejanja v dobrih delih. Prava modrost je v tem, da izkoristimo umrljivo ?ivljenje za izvr?evanje del usmiljenja, saj po smrti to ne bo ve? mo?no. Ko pa bomo obujeni za poslednjo sodbo, bomo sojeni glede na ljubezen, ki smo jo udejanjali med zemeljskim ?ivljenjem (prim. Mt 25, 31,46). To ljubezen pa nam je podaril Kristus, ki jo je Sveti Duh izlil v nas. Kdor veruje v Boga-Ljubezen, nosi v sebi nepremagljivo upanje, kakor svetilko, s katero bo lahko pre?el no? smrti ter prispel do velikega praznovanja ?ivljenja.
Marijo, Sede? modrosti prosimo, da nas u?i resni?ne modrosti, tiste, ki je v Jezusu meso postala. On je Pot, ki vodi od tega ?ivljenja k Bogu, k Ve?nemu. On nam je dal spoznati O?etovo obli?je ter nam tako podaril ljubezni polno upanje. Zato se Cerkev obra?a na Gospodovo Mater z besedami: '?ivljenje, veselje in upanje na?e'. Nau?imo se od nje ?iveti in umreti v upanju, ki ne razo?ara.
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov 12. november 2017
Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to nedeljo nam evangelij (prim. Mt 25,1-13) naka?e pogoj za vstop v nebe?ko kraljestvo. To stori s priliko o desetih devicah. Gre za tiste dru?ice, ki so imele nalogo, da sprejmejo in spremljajo ?enina med svatbeno slovesnostjo in ker so tisti ?as svatbo obhajali pono?i, so dru?ice imele svetilke.
Prilika pravi, da je bilo pet devic preudarnih in pet nespametnih, saj so preudarne prinesle s seboj olje za svetilke, medtem ko ga nespametne niso prinesle. Ker se je ?enin mudil, so vse zaspale. Ob polno?i pa je naznanjen ?eninov prihod. Tedaj so nespametne device ugotovile, da nimajo olja za svetilke, zato so ga prosile pri preudarnih. Toda te so odgovorile, da jim ga ne morejo dati, ker ne bo zadostovalo za vse. Medtem ko so nespametne iskale olje, je pri?el ?enin. Preudarne device so vstopile z njim v svatbeno dvorano in vrata so se zaprla. Pet nespametnih pa se je prepozno vrnilo in ko so potrkale na vrata, je bil odgovor: »Ne poznam vas« (v. 12). In ostale so zunaj.
Kaj nas Jezus ?eli pou?iti s to priliko? Spominja nas, da moramo biti pripravljeni na sre?anje z Njim. Jezus velikokrat v evangeliju opominja k ?uje?nosti in to stori tudi na koncu tega evangelija: »?ujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!« (v. 13). S to priliko pa nam pravi, da ?uti, ne pomeni bedeti, ampak biti pripravljeni, saj so vse device pred ?eninovim prihodom spale, toda, ko so se zbudile, so bile nekatere pripravljene, druge pa ne. Tu je torej pomen tega, da smo modri in preudarni, saj gre za to, da ne ?akamo na zadnji trenutek svojega ?ivljenja za sodelovanje z Bo?jo milostjo, temve? da to storimo sedaj. Lepo je malo pomisliti na to, da bo en dan zadnji. ?e je danes, kako sem pripravljen, pripravljena. To in to moram storiti… Pripravljati se, kakor da je zadnji dan. To bo dobro delo.
Svetilka je simbol za vero, ki razsvetljuje na?e ?ivljenje, medtem ko je olje simbol za dejavno ljubezen, ki po?ivlja ter nareja lu? vere rodovitno in verodostojno. Pogoj za to, da smo pripravljeni na sre?anje z Gospodom, ni samo vera, temve? kr??ansko ?ivljenje bogato z dejavno ljubeznijo, ljubeznijo do bli?njega. ?e se pustimo voditi temu, kar se nam zdi bolj lagodno torej s iskanjem svojih interesov, postane na?e ?ivljenje nerodovitno. S tem si ne nabiramo zaloge olja za svetilko na?e vere. Vera bo tako ugasnila ob trenutku Gospodovega prihoda, ali pa morda ?e prej. ?e pa smo ?uje?ni in si prizadevamo delati dobro z dejanji ljubezni, podeljevanja, slu?enju bli?njemu v te?avah, smo lahko mirni, medtem ko ?akamo ?eninov prihod, kajti Gospod lahko pride v katerem koli trenutku. Pri tem pa nas tudi spanec smrti ne pla?i, saj imamo zalogo olja, zbranega z vsakodnevnimi dobrimi deli. Vera navdihuje dejavno ljubezen in dejavna ljubezen ohranja vero.
Devica Marija naj nam pomaga napraviti na?o vero preko dejavne ljubezni vedno bolj dejavno, da bo lahko na?a svetilka svetila ?e tu na zemeljski poti in potem za vedno na svatbeni gostiji v raju.
V Jezusovem ?asu je bil obi?aj, da se je svatba obhajala pono?i, zato je bilo potrebno, da se je sprevod povabljenih premikal s pri?ganimi svetilkami. Nekatere dru?ice so nespametne, saj so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja. Medtem ko so tiste pametne skupaj s svetilkami vzele tudi olje. ?enin je zamujal, zamujal s prihodom in vse so pospale. Ko jih nek glas opozori, da prihaja ?enin, nespametne v tem trenutku opazijo, da nimajo olja za svoje svetilke, zato ga prosijo pri pametnih. Te pa odgovorijo, da ga ne morejo dati, ker ne bo dovolj za vse. Medtem ko neumne gredo kupovat olje, pride ?enin. Pametna dekleta vstopijo z njim v svatbeno dvorano in vrata se zaprejo. Druge pa pridejo prepozno in so zavrnjene.
Jasno je, da nam s to priliko ho?e Jezus re?i, da moramo biti pripravljeni na sre?anje z Njim. Ne samo na kon?no sre?anje, temve? za vsakodnevna mala, velika sre?anja s pogledom na to sre?anje, za katero pa ne zadostuje svetilka vere, temve? je tudi potrebno olje dejavne ljubezni in dobra dela. Vera, ki nas resni?no pridru?i k Jezusu, je tista, kakor pravi apostol Pavel, »ki deluje po dejavni ljubezni« (Gal 5,6). To je to, kar predstavlja dr?a pametnih deklet. Biti modri in preudarni pomeni, da se ne ?aka na zadnji trenutek za odgovor na Bo?jo milost, ampak se ga daje dejavno takoj, za?eti sedaj. »Jaz, da…, potem, pozneje se bom spreobrnil.« »Danes se spreobrni! Danes spremeni ?ivljenje!« »Da, da, jutri«. Isto bo rekel jutri. Tako je. Nikoli ne bo pri?el danes. ?e ?elimo biti pripravljeni za zadnje sre?anje z Gospodom, moramo od sedaj naprej sodelovati z njim ter opravljati dobra dela, ki so navdihnjena pri njegovi ljubezni.
Mi pa vemo, da se ?al zgodi, da pozabimo na cilj svojega ?ivljenja, torej na dokon?no sre?anje z Bogom, tako da zgubimo ob?utek za pri?akovanje ter absolutiziramo sedanjost. Ko nekdo absolutizira sedanjost, samo gleda na sedanjost, izgubi ?ut za pri?akovanje, kar je nekaj zelo lepega. Pri?akovati Gospoda je zelo potrebno, saj nas vr?e ven iz trenutnih kontradiktornosti. Tak?na dr?a zapre, ko se izgubi ?ut za pri?akovanje, vsakr?en pogled na onkraj. Vse se po?ne tako, kot da se ne bo potrebno odpraviti v drugo ?ivljenje. Tedaj se obremenjuje samo s tem, da se hlepi po imetju, da si vedno viden, zaposlen… ?e se pustimo voditi temu, kar se zdi, da je bolj privla?no, temu kar mi je v?e?, torej iskanju svojih interesov, bo na?e ?ivljenje postalo nerodovitno. S tem si ne nabiramo nobene zaloge olja za na?o svetilko in ta bo ugasnila pred sre?anjem z Gospodom. ?iveti moramo danes, toda danes, ki gre proti jutri, proti tistemu sre?anju, torej danes, ki je poln upanja. ?e pa smo ?uje?i in delamo dobro ter tako sodelujemo z Bo?jo milostjo, lahko z vso vedrostjo pri?akujemo ?eninov prihod. Gospod bo lahko pri?el tudi, medtem ko spimo. To pa nas ne skrbi, saj imamo zalogo olja, ki smo si jo nabrali z vsakodnevnimi dobrimi deli, zbranimi med pri?akovanjem Gospoda, ki bo kmalu pri?el in me povedel s seboj.
Sveto Marijo prosimo za pripro?njo, da nam pomaga ?iveti, kakor je ?ivela ona, dejavno vero. To je pri?gana svetilka, s katero lahko prestopimo tudi no? smrti in prispemo na veliko ?ivljenjsko praznovanje.
